STA novice / Kandidati za Splošno sodišče EU samozavestno v nadaljevanje postopka

Podobnik je edini kandidat za eno od dveh sodniških mest, ki pripadata Sloveniji na Splošnem sodišču EU s sedežem v Luxembourgu. Za drugo mesto pa se potegujeta Vidmar in Savin Bossierjeva. Na vrsti bo zdaj DZ, ki bo moral dva kandidata za sodnika izbrati z večino vseh poslancev, torej s 46 glasovi.

Najprej se je javnosti danes predstavil 47-letni Podobnik, doktor pravnih znanosti in izredni profesor civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Med drugim je tudi gostujoči profesor na latvijski pravni fakulteti. Sam se prišteva "med nekaj najbolj priznanih strokovnjakov s področja konkurenčnega prava v Sloveniji". Je tudi strokovnjak s področja prava intelektualne lastnine.

Konkurenčno pravo in pravo intelektualne lastnine predstavljata velik del obsega dela Splošnega sodišča EU. Kot je dejal Podobnik, želi na položaju sodnika tega sodišča "tvorno in kdaj tudi odločilno prispevati k interpretaciji prava in s tem kreaciji nekaterih delov politike konkurence in prava intelektualne lastnine v EU".

Naslednji se je predstavil 43-letni Jure Vidmar, doktor filozofije in doktor pravnih znanosti ter redni profesor mednarodnega prava na pravni fakulteti nizozemske univerze v Maastrichtu. Z znanstvenim in raziskovalnim delom je uveljavljen v mednarodnem okolju. Deluje tudi na univerzah v Oxfordu, Amsterdamu, Nottinghamu in Harvardu. Med drugim je član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu in sodnik ad hoc Evropskega sodišča za človekove pravice.

Pomembno področje njegovega delovanja predstavlja tudi evropsko pravo in kot je povedal danes, stremi k temu, da ima njegovo znanstveno delo tudi praktično veljavo. "Da ni teorija zaradi teorije same ter da pravna doktrina lahko pomaga pri reševanju zelo konkretnih dilem in pravnih zagat," je povedal Vidmar in izpostavil, da je njegovo delo široko citirano, ne le v strokovnem tisku, temveč tudi pred mednarodnimi in nacionalnimi sodišči.

Za kandidaturo se je odločil, ker "gre za izjemen strokovni izziv". "Delo sodnika bi mi dalo možnost, da svoje dosedanje delo prelijem v evropsko sodno prakso," je dejal.

Njegova tekmica za sodniško mesto Nina Savin Bossiere je za razliko od obeh profesorjev kot svoje kompetence v predstavitvi izpostavila predvsem več kot 15-letne praktične izkušnje z delom na Sodišču EU. Na njem je začela delati kot pravnica lingvistka, nato pa kariero nadaljevala kot strokovna sodelavka dosedanjega slovenskega sodnika Mira Preka, ki sicer na prejšnjem razpisu ni dobil zadostne podpore v DZ.

Od konca Prekovega mandata na sodišču septembra lani je 46-letna Savin Bossierjeva zdaj strokovna sodelavka predsednika Splošnega sodišča EU.

Kot je dejala, je že zdaj kot strokovna sodelavka opravljala praktično enako delo kot sodnik, le da ni odločala in ustno razpravljala z drugimi sodniki v senatu. Tako bi "napredovanje" na sodniški položaj lahko prevzela praktično takoj, brez dodatnega usposabljanja, kar je za Sodišče EU, ki je sredi reforme, tudi zelo pomembno. Dejala je, da je približno tretjina sedanjih sodnikov na Sodišču EU prej delovala v vlogi strokovnih sodelavcev sodnikov na tem sodišču, tako da njen prestop ne bi bil nič nenavadnega.

Zaradi dobrega poznavanja postopkov je samozavestna tudi pred morebitnim zaslišanjem pred strokovnim odborom, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU, t.i. Odborom 255. Teoretično znanje ne more nadomestiti izkušenj, je prepričana Savin Bossierjeva.

Odbor 255 je bil junija lani usoden za prejšnjega slovenskega kandidata Marka Pavliho, zaradi česar je bilo treba razpis ponoviti tudi za drugo sodniško mesto. Kot je dejal Podobnik, je ta odbor zelo zahteven in kritičen do kandidatov. Zavrnjenih je bilo tudi več kandidatov iz Slovaške, Češke in Avstrije. Več kot četrtina kandidatov, ki pred ta odbor pridejo prvič, je neuspešnih.

To pomeni, da želi ta odbor doseči, da na Sodišče EU prihajajo pravi sodniki in generalni pravobranilci, je dejal Podobnik, ki pa vendarle meni, da sam ne bi smel imeti prevelikih težav. "Mislim, da lahko pred Odborom 255 uspešno zastopam tako sebe kot Slovenijo," je dejal.

Podobno samozavesten je tudi Vidmar. Kot je dejal, Obor 255 od kandidatov pričakuje reševanje kompleksnih pravnih problemov, s čimer se sam ukvarja "že vso kariero". "Moje delo je citirano in precej vplivno," je dejal. Izpostavil je tudi, da ima izkušnje ne zgolj s kontinentalnim pravnim sistemom, ampak tudi z anglosaksonskim pravnim sistemom.

Zdaj bodo na vrsti poslanci. Predvidoma že prihodnji teden bodo kandidature obravnavali na parlamentarni mandatno-volilni komisiji, nato pa na seji DZ, ki se bo začela marca.

V posvetovanjih poslanskih skupin pri predsedniku Borutu Pahorju je bila Podobniku že izražena večinska podpora. Za drugo sodniško mesto pa se iz dosedanjih napovedi poslanskih skupin morda večja podpora nakazuje Vidmarju, čeprav se jih večina glede te izbire še ni izrekla.