STA novice / Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti prostorskega načrta za Mlako

Krajani Mlake so prepričani, da je občinski podrobni prostorski načrt, ki predvideva gradnjo nove stanovanjske soseske pri naselju Mlaka, v neskladju z ustavo, ker ne varuje naravne dediščine, temveč jo ogroža in uničuje. Postopek priprave in sprejemanja načrta po njihovem mnenju ni bil skladen z zakonom o prostorskem načrtovanju, pa tudi ne z zakonom o varstvu okolja, ker ni bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Krajani in Društvo za ohranitev Udin Boršta kranjski mestni upravi pri pripravi prostorskega akta očitajo še vrsto drugih kršitev zakonov, pravilnikov in uredb. Ustavnemu sodišču pa so skupaj s pobudo za oceno ustavnosti odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu predlagali tudi zadržanje njegovega izvajanja. Prepričani so, da bi intenzivna pozidava območja bistveno poslabšala pogoje za zdravje, počutje in kakovost življenja prebivalcev.

Na ustavnem sodišču so v svoji odločitvi pojasnili, da izpodbijani odlok ne učinkuje neposredno, saj še ne omogoča gradnje. Če bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženci, bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti odloka navajali v navedenemu postopku. Pobuda za oceno ustavnosti pa se na sodišču lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt.

Poleg tega je bila pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o prostorskih sestavinah prepozna, je ugotovilo sodišče. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj je bil uveljavljen novembra 2014, rok pa je eno leto od uveljavitve oziroma od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic, pri čemer bi moral pobudnik utemeljiti takšen subjektivni rok.

Medtem ko je ustavno sodišče zavrglo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti, pa je še vedno v reševanju tožba, ki so jo krajani pred enim letom podali na upravno sodišče. Tožbo je vložilo 111 krajanov in Društvo za ohranitev Udin boršta, ki jih zastopa odvetnik Miran Hude. Kot poudarjajo, je občinski prostorski akt nestrokoven, protipraven, okoljevarstveno škodljiv in ne upošteva nobenega od vitalnih javnih interesov krajanov Mlake in njene okolice.

Zapisali so, da načelo usklajevanja interesov ni bilo spoštovano in je občina pri pripravi podrobnega prostorskega načrta upoštevala le zasebni interes. Tik ob gozdu naj bi zgradili 19 blokov in 105 eno- in dvostanovanjskih hiš. Skupaj naj bi tako to območje dobilo okoli 400 novih stanovanj in okoli 1000 novih prebivalcev. Krajani navajajo, da bi pregosta poselitev povzročila velike prometne težave, poslabšala kakovost življenja zaradi novih emisij ter znižala vrednost obstoječim stanovanjskim objektom.

Kot je za STA pojasnil Hude, je Mestna občina Kranj odgovorila na tožbo, prav tako so oboji vložili nekaj pripravljalnih vlog, sedaj pa čakajo na razpis obravnave na upravnem sodišču. Glede na kompleksnost zadeve namreč ne pričakuje, da bi upravno sodišče o sporu odločalo, ne da bi opravilo obravnavo in izvedlo predlagane dokaze.

Krajani so prijavili prejšnjega kranjskega župana Boštjana Trilarja tudi na protikorupcijsko komisijo zaradi sklepanja pogodbe z investitorjem Mlaka West. Komisija je prijavo, kjer se bivšemu županu očita prekoračitev pooblastil in sklenitev škodljive pogodbe na zadnji dan svojega mandata, predala računskemu sodišču.