STA novice / Napoved tožbe kitajskih najemnikov mariborskega letališča po mnenju Bratuškove neutemeljena

Kot je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejala Bratuškova, je za napoved tožbe izvedela iz medijev. Strokovne službe ministrstva je podrobneje še niso mogle preučiti, prve ocene pa kažejo, da tožnik praktično nima možnosti za uspeh.

Poudarila je, da so najemniki skoraj takoj, ko je postala ministrica, nehali plačevati najemnino. "Njihove želje, med drugim brezplačen najem in celo dodelitev državne pomoči, smo zelo skrbno preučili, a smo ugotovili, da zakonitih možnosti za ugoditev ni," je dejala.

Tri mesece po njenem prevzemu mandata so nato sami odpovedali najemno pogodbo. "Zakaj so se tako odločili, vedo oni, ministrstvo pa je spoštovalo vse v pogodbi določene pogoje," je poudarila.

Ponovila je, da je imelo ministrstvo po odpovedi najemne pogodbe le dve zakoniti možnosti: zaprtje letališča, kar bi med drugim pod vprašaj postavilo pridobljena evropska sredstva, ali iskanje začasnega upravljalca in objavo razpisa za podelitev koncesije. Razpis uradno še ni bil objavljen, je pa interes po navedbah Bratuškove izkazalo šest ponudnikov.

Ministrica je tudi zagotovila, da v pogodbi ni nikakršne obljube o spremembi državnega prostorskega načrta. Resda sicer obstaja dopis, ki ga je podpisal tedanji državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben in ki je na nek način obljubil spremembo prostorskega načrta do marca 2018, a ta dokument države k ničemur ne zavezuje, je prepričana.

Takšne spremembe prostorskega načrta namreč po njenih besedah ni mogoče uresničiti v pol leta, poleg tega pa infrastrukturno ministrstvo za to področje sploh ni pristojno. "O morebitnih obvezah, ki jih ta dopis prinaša za državo, bodo sicer presodile pristojne institucije," je dodala.

Prva obtožba družbe Aerodrom Maribor namreč leti na odlašanje sprejetja državnega prostorskega načrta za območje letališča, s čimer da ni bila povzročena velika škoda le njim, temveč širši mariborski regiji in vsej državi.

Ob tem državo obtožujejo, da tudi po odpovedi najemnega razmerja s kršitvami ni prenehala, saj še vedno neodplačno in brez pravne podlage ter kljub njihovemu nasprotovanju uporablja nepremičnine, ki so v lasti družbe Aerodrom Maribor. S tožbo bodo po lastnih navedbah zahtevali vračilo dobrega 2,1 milijona evrov plačanih najemnin, kolikor so jih plačali v času trajanja najemne pogodbe, ter stroškov in izgubljenega dobička.

Tožbo v zvezi z letališčem je sicer vložilo tudi ministrstvo. Kot je povedala ministrica, gre za tožbo proti dvema podjetjema v višini nekaj več kot 225.000 evrov, ker letališče ob prevzemu od Aerodroma Maribor ni bilo v ustreznem stanju. Tožbeni zahtevki se med drugim nanašajo na nedelovanje opreme in slabo vzdrževano infrastrukturo.