STA novice / Slovenski socialni partnerji za minimalno plačo na ravni EU, neenotni glede koncepta

Brglez je na dogodku v Ljubljani uvodoma spomnil, da je vzpostavitev evropskega okvira minimalne plače v celotni EU pomemben del programa evropskega zavezništva socialistov in demokratov, s katerim so nastopili na zadnjih volitvah v Evropski parlament.

Zaveda se sicer, da bo to velik izziv. Kot je spomnil, nekatere države EU uzakonitve minimalne plače sploh ne potrebujejo, saj je ta zagotovljena na ravni kolektivnih pogodb, medtem ko nekatere države uzakonitvi nasprotujejo, ker "še vedno verjamejo, da je mogoče to dirko peljati do socialnega dna". Med dodatnimi izzivi je omenil okoljska vprašanja in nevarnost, da bi delodajalci na račun uzakonitve minimalne plače začeli intenzivneje uvajati prekarne oblike dela.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je menil, da bo pri postavljanju evropskega okvira minimalne plače najverjetneje prišlo do izbire med dvema konceptoma - konceptom, ki ga je izbrala Slovenija in v ospredje postavlja človeka oziroma življenjske stroške, pri čemer je cilj, da je delavcu ob polnem delovnem času zagotovljen dostojen minimum, in matematičnim konceptom, ki se naslanja na makroekonomske kazalce.

Sam se zavzema za prvi model, saj da gre za rešitev, ki je boljša tudi na dolgi rok.

Delodajalci so medtem bolj naklonjeni drugemu konceptu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je kot najboljšo rešitev za oblikovanje minimalne plače opisala tisto, ki upošteva socialno, ekonomsko in politično komponento oziroma stičišče med njimi. Prav tega se je držal tudi prvi slovenski zakon o minimalni plači, je spomnila.

V tej luči verjame, da je treba pri določanju višine minimalne plače upoštevati inflacijo, produktivnost, bruto domači proizvod in zaposlenost. Prepričana je, da se ne sme obiti ekonomije.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je pozdravila začetek posvetovanj o evropski minimalni plači, ob tem pa namignila, da je tovrstna intervencija potrebna zaradi slabega socialnega dialoga, posledično pa pešanja kolektivnega dogovarjanja. Če je pokritost zaposlenih s kolektivnimi pogodbami majhna, se namreč to odraža v pritisku na uzakonitev minimalne plače.

Evropska komisija problematizira predvsem prenizke plače, ne pa tega, da države nimajo pravih kolektivnih pogajanj, in s tem greši, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Prav zato je pozval, da Bruselj vzpostavi tudi minimalne standarde za sklepanje kolektivnih pogodb.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je medtem izpostavil, da bo treba pri vzpostavljanju okvira za evropsko minimalno plačo upoštevati več vidikov. Poleg izbire koncepta, ki mora upoštevati človeka, se bo treba lotiti demografskih vprašanj, saj se državljani EU zaradi kakovosti življenja zdaj preseljujejo iz manj v bolj razvite države EU. Minimalna plača bi bila po njegovem mnenju v prid večji enakosti med članicami, v tej luči pa bi preprečevala tudi socialni damping. Hkrati bi povečala zaupanje v institucije EU, verjame.

Evropska komisija je posvetovanje s socialnimi partnerji o evropskem okviru za zagotovitev pravične minimalne plače v celotni EU sprožila januarja, zakonodajni predlog pa je pričakovati septembra. Komisija sicer ne sme določati plač v članicah in ne namerava predlagati enotne minimalne plače v EU. Cilj je vsem delavcem zagotoviti dostojno življenje in preprečiti beg možganov z vzhoda na zahod, saj so razlike med članicami trenutno ogromne.