STA novice / EU in Združeno kraljestvo v pogajanja o prihodnjih odnosih (ozadje)

Čeprav je Združeno kraljestvo iz unije izstopilo konec januarja, do konca prehodnega obdobja ostaja v notranjem trgu in carinski uniji ter pod jurisdikcijo Sodišča EU, tako da se bo brexit dejansko zgodil konec leta.

Za razliko od pogajanj o ločitvenem sporazumu, ki so se odvijala izključno v Bruslju, ker je želela dati unija s tem jasno vedeti, da izstop poteka po njenih pravilih, bodo tokrat izmenično v Bruslju in Londonu. Predvidena sta po dva kroga na mesec.

Strani sta se za zdaj dogovorili o časovnem okviru za pet krogov pogajanj. Prvi bo od ponedeljka do četrtka v Bruslju, drugi od 18. do 20. marca v Londonu, tretji od 6. do 8. aprila v Bruslju, četrti od 27. do 30. aprila v Londonu, peti pa od 13. do 16. maja v Bruslju.

Opredelili sta enajst pogajalskih skupin, o katerih naj bi se pogajali vzporedno. To so: trgovina z blagom, trgovina s storitvami in naložbe, enaki konkurenčni pogoji za odprto in pošteno konkurenco, promet, energija in civilno jedrsko sodelovanje, ribištvo, mobilnost in koordinacija socialne varnosti, pregon in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, tematsko sodelovanje, sodelovanje v programih unije ter upravljanje. Britanska stran predlaga, da se ne vključi sodelovanja na področju zunanje politike, varnosti in obrambe.

Pogajanja bodo potekala v glavnem v angleščini in izjemoma v francoščini, če bodo to terjale upravičene okoliščine, in sicer na stroške strani, ki bo uporabljala francoščino.

Napeto vzdušje, diametralno nasprotna stališča, velik časovni pritisk

Vzdušje pred pogajanji je napeto. Stališča glede ključnih vsebinskih vprašanj so diametralno nasprotna. Britanski premier Boris Johnson že grozi z umikom iz pogajanj in odstopa od zavez, danih v okviru ločitvenega sporazuma. Na obeh straneh govorijo o pripravah na scenarij brez dogovora.

Velik izziv bo tudi časovni pritisk. Časa za pogajanja bo namreč le okoli osem mesecev, saj bo na koncu potrebnega še nekaj časa za ratifikacijo. Za zdaj ni jasno, ali bo dovolj ratifikacija na ravni EU ali bo morala sporazum ratificirati vsaka članica posebej.

EU izpostavlja enake konkurenčne pogoje

Unija namerava prostotrgovinski sporazum z Združenim kraljestvom skleniti na podlagi načela nič carin in nič kvot za vse blago, ki vstopa na notranji trg.

V mandatu na 36 straneh izpostavlja, da mora glede na geografsko bližino EU in Združenega kraljestva ter njuno gospodarsko soodvisnost prihodnje partnerstvo temeljiti na močnih zavezah za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s ciljem odprte in poštene konkurence.

V tem duhu mandat vključuje zahtevo po ohranitvi visokih standardov, pri čemer naj bi bili referenčna točka evropski standardi, in sicer na področju državnih pomoči, konkurence, podjetij v državni lasti, podnebne politike, zaposlovalnih, socialnih in okoljskih standardov ter določenih davčnih vprašanj.

Drugo ključno vprašanje za EU, ki je bistveno zlasti za Francijo, pa je zagotovitev nadaljnjega dostopa do britanskih ribolovnih voda. Mandat predvideva ohranitev sedanjega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda in vzpostavitev sistema stabilnih kvot.

Cilj je, da se dogovor o ribištvu doseže do julija, saj se članice unije vsako leto pred poletnim odmorom dogovorijo o ribolovnih kvotah. Ta rok je torej določen, ker ribiči potrebujejo predvidljivost. Če dogovora ne bo do takrat, pa ga bodo pač poskušali doseči pozneje.

Slovenski interesi

Za Slovenijo je v pogajanjih ključno ohraniti enotnost sedemindvajseterice, ki sicer ni samoumevna, zavarovati interese gospodarstva in državljanov ter ohraniti nedotaknjene pogoje za razvoj in poglabljanje politik EU na področjih enotnega trga ter skupne varnostne in obrambne politike.

Še posebej bo osredotočena na celoten gospodarski spekter, zlasti interese malih in srednjih podjetij, liberalni pristop na področju prometa, zaščito osebnih podatkov pri koordinaciji sistemov socialne varnosti, pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev in nadaljnje sodelovanje na področju javnega zdravja.

Združeno kraljestvo izpostavlja avtonomijo

Vodilo britanske vlade v pogajanjih pa sta avtonomija in delovanje v skladu z britansko zakonodajo. Poudarjajo, da EU od nobene druge države, s katero ima sklenjen prostotrgovinski sporazum, ne zahteva uskladitve s pravom EU.

Poleg tega se je Združeno kraljestvo odločilo za pristop, ki temelji na presedanih. To pomeni, da naj bi prostotrgovinski sporazum temeljil na elementih takšnih sporazumov EU zlasti s Kanado pa tudi drugimi državami, na primer Južno Korejo in Japonsko.

Na podlagi tega pristopa so prepričani, da se je o novem sporazumu mogoče dogovoriti do konca prehodnega obdobja, zato podaljšanje, o katerem se je sicer treba dogovoriti do julija, po njihovem prepričanju ni potrebno.

Johnson je izpostavil, da lahko junija, ko je predviden pregled dotedanjega izkupička, odstopijo od pogajanj, če ne bo zadostnega napredka in če bo kazalo, da ni možnosti za dogovor.

Napredek bi po navedbah britanske strani bil, če bi bilo junija veliko doseženega na po njihovi oceni "najmanj spornih" področjih, kot so varnost informacij, jedrsko sodelovanje in letalstvo.