STA novice / Državni svet marca o novem predlogu zakona za reševanje problematike kreditov v frankih

Tak mehanizem je bil po besedah predsednika Združenja frank Matjaža Sušnika "na mizi tudi na pogajanjih" med Združenjem frank in združenjem bank z mediatorjem ministrstvom za finance, ki so se nedavno neuspešno zaključila. Kot so sredi februarja navedli na ministrstvu, je Združenje frank načeloma sprejelo predlagane pogoje poravnave z nekaterimi dopolnitvami, združenje bank pa ne.

"Predlog zakona bo upošteval pripombe zakonodajnopravne službe DZ, ki so bile podane pri obravnavi prejšnjega predloga," je za STA dodal Sušnik. Zakonodajnopravna služba DZ je takrat predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika ter je nanj podala številne pripombe.

V Združenju frank so se zaradi težav pri reševanju problematike konec januarja s pritožbo obrnili na Evropsko komisijo. Sušnik je povedal, da so od komisije dobili samo odgovor, da so pritožbo prejeli in da jo bodo obravnavali. "V kratkem bodo naši člani poslali tudi peticijo na Evropski parlament," je napovedal.

Združenje frank želi za reševanje problematike, ki je nastala zaradi nenadnega zvišanja tečaja franka januarja 2015, kar je posojilojemalcem v tej valuti močno zvišalo obveznosti, sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

V Združenju frank zelo pozorno spremljajo vse sodbe drugih nacionalnih sodišč v povezavi s to problematiko. Nazadnje so izpostavili primer v Franciji, kjer je sodišče kaznovalo družbo BNP Paribas Personal Finance v lasti banke BNP Paribas, ker je v letih 2008 in 2009 podeljevala hipotekarne kredite v frankih po zavajajoči tržni praksi in pri tem prikrivala informacije.

V Sloveniji je doslej vrhovno sodišče izdalo šest odločbo v zvezi s krediti v švicarskih frankih. V treh je ugotovilo, da je posamezna banka ustrezno opravila pojasnilno dolžnost. V treh je reviziji ugodilo. V enem primeru je razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje, ki je ugodilo primarnemu zahtevku tožeče stranke za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v frankih, v dveh pa je presodilo, da so nižja sodišča materialno pravo napačno uporabila in da je bila kreditojemalcem kršena pravica do izjave.

Če primer Francije primerjamo z zadnjo sodbo vrhovnega sodišča, v kateri je to potrdilo, da je banka izpolnila pojasnilno dolžnost, je po Sušnikovih besedah "jasno, da gre za dva svetova". A tudi zakonodajnopravna služba DZ je na odboru DZ za finance, ko je obravnaval prejšnji predlog zakona, opozorila, da "bi bilo treba nepoštenost pogodbenih pogojev presojati v konkretnih sodnih postopkih, kjer so ali bodo stranke svoje trditve izkazovale z dokumenti".