STA novice / V izjemnih okoliščinah mogoče tudi izredne oblike dela

V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, so zapisali na ministrstvu.

Enostransko brez soglasja delavca je tako denimo mogoče odrediti delo na domu. Vendar pa lahko obveznost traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oz. dokler je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna. Zakon ob tem delodajalcem nalaga, da so ne glede na delo in kraj dolžni zagotavljati varne in zdrave razmere za delo.

Pred odreditvijo dela na domu pa mora delodajalec razmisliti o nekaterih vprašanjih, med njimi o primernosti delovnega mesta, vidiku delovnega časa, zagotovitvi delovnih sredstev ter varnosti in zdravju pri delu. Priporočljivo je, da se opredeli tudi do vprašanja varstva poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.

Tudi v primeru, da delavcu odredi delo na domu, mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, vendar se zdi ministrstvu smiseln tudi poenostavljen dogovor, da sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od osem ur.

Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev višine nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Delovna sredstva, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno, bo verjetno zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo. Doreči je treba tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.

Na ministrstvu prav tako opozarjajo, da je treba v primeru odreditve dela na domu v primeru izjemnih okoliščin takoj, ko je to mogoče, s tem seznaniti Inšpektorat RS za delo.

Zaradi novega koronavirusa je lahko delavec skladno z veljavno zakonodajo odsoten z dela. Obolele oz. okužene osebe imajo v primeru, da jim je zdravnik odredil izolacijo, pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v tem času od prvega dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90 odstotkov osnove. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve zdravnika pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za zdrave osebe posebni ukrepi niso potrebni, tudi če prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oz. se lahko prosto gibajo. Pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov nimajo.