STA novice / Bruselj z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo

"Danes je naše gospodarstvo še vedno pretežno linearno, vanj se vrne le 12 odstotkov sekundarnih materialov in virov. Veliko proizvodov se preveč zlahka zlomi, se jih ne more ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ali so narejeni le za enkratno uporabo. Potencial za podjetja in potrošnike je ogromen," je izziv ponazoril izvršni podpredsednik komisije za zeleni dogovor Frans Timmermans.

Načrt, sprejet v sklopu industrijskega svežnja, predstavljenega v torek, med drugim vključuje zakonodajo o trajnostnih proizvodih, ki naj bi znatno omejila proizvode za enkratno uporabo, ter ukrepe za ustrezno obveščanje potrošnikov o trajnosti in popravljivosti proizvodov, ki naj bi potrošnikom dejansko zagotovili pravico do popravila.

Ukrepanje bodo osredotočili na sektorje, kjer je uporaba virov največja in kjer je tudi največ potenciala za krožnost, na primer elektronika ter informacijske in komunikacijske tehnologije, baterije in vozila, embalaža, plastika, tekstil, gradbeništvo in stavbe in prehrana, pri čemer je v prehranskih storitvah pričakovati novo zakonodajno pobudo za nadomestitev embalaže za enkratno uporabo s proizvodi, ki jih je mogoče večkrat uporabiti.

Poudarek bo tudi na zmanjševanju odpadkov. Komisija bo preučila možnost vzpostavitve usklajenega evropskega modela za ločeno zbiranje odpadkov in označevanje. Načrt vključuje tudi vrsto ukrepov za zmanjšanje izvoza odpadkov in naslovitev problema nezakonitih odpadkov.

Okoljski minister, ki opravlja tekoče posle, Simon Zajc je nedavno v Bruslju izpostavil, da Slovenija akcijski načrt glede krožnega gospodarstva nestrpno pričakuje, saj želi na tem področju v regiji igrati vodilno vlogo.

Prvi je sicer vizijo družbe brez odpadkov oziroma načrt za premik h krožnemu gospodarstvu julija 2014 v Bruslju razgrnil tedanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Gre za premik od prevladujočega, linearnega modela "vzeti, napraviti, porabiti in odvreči" h konceptu krožnega gospodarstva, v katerem vsak vir v sistemu proizvodnje ostane čim dlje in v katerem se odpadki ponovno uporabijo kot surovina. Gre za premik od potrošniške filozofije k filozofiji odgovornega ravnanja z viri.