STA novice / Vmesno poročilo: Pri prenosu terjatev na DUTB tudi sumi kaznivih dejanj

Preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena konec januarja lani, doslej pa jo je vodil poslanec NSi Jernej Vrtovec (ki je sedaj kandidat za ministra za infrastrukturo), želi ugotoviti, ali so nosilci javnih funkcij vplivali na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) glede prenosa, upravljanja in prodaje terjatev ter drugega premoženja. Ker je bil prenos terjatev na DUTB eden ključnih delov sanacije bank, se je najprej osredotočila na te postopke.

V javnem delu prvega vmesnega poročila - poročilo ima javni del ter še dve zaupni dodatni poročili, v postopek DZ pa je bilo vloženo danes - ugotavlja, da je postopek prenosa terjatev potekal deloma netransparentno, saj je bilo narejenih več nepravilnosti, kršitev in tudi sumov storitve kaznivih dejanj. Dogajali so se neposredni in posredni vplivi na nekatere ključne odločevalce. Nekatera dejanja so imela finančne in materialne posledice.

Izbor terjatev je potekal nepregledno, nekatere terjatve so bile namreč uvrščene na sezname za prenos, čeprav niso izpolnjevale pogojev, nekatere pa so ostale na bankah, čeprav bi po področni uredbi morale biti prenesene. Komisija je tako ugotovila, da so se pri pripravi seznamov uporabili različni kriteriji, v nekaterih primerih so se na pripravljalce seznamov vršili tudi neformalni pritiski.

Osnovne sezname so pripravile banke, ki so jih nato večkrat dopolnjevale, v postopkih usklajevanja med bankami, Banko Slovenije, Evropsko komisijo in medresorsko skupino pa je nato prihajalo do različnih tolmačenj, katere postavke se lahko prenesejo. Tudi ko so bile določene terjatve že na seznamih, je prihajalo do pritiskov, naj se jih umakne s seznamov.

Komisija je ugotovila tudi kolizijo interesov in sume nepravilnosti pri nekaterih drugih postopkih v okviru sanacije bank, zlasti naj bi prihajalo do "nerazumnih dejanj" pri izboru izvajalcev skrbnega pregleda. To očita članu medresorske skupine, ki da je med drugim želel doseči, da se pogodbo za skrbni pregled sklene s točno določeno družbo.

DUTB je s prenosom terjatev lahko začela opravljati svoje naloge. Komisija bo te preverila v naslednji fazi, ko se bo osredotočila zlasti na upravljanje terjatev in premoženja ter njihovo prodajo, so napovedali.

Predlagajo, da DZ poročilo obravnava na marčni plenarni seji DZ ter sprejme sklepa, da DZ komisija nalaga, da poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, ter da poročilo posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije kot naznanitev sumov nasprotja interesov.

Član komisije Željko Cigler (Levica) je napisal ločeno mnenje, v katerem očita, da vmesno poročilo ne vsebuje revizije spornih praks in morebitne kolizije interesov političnih akterjev, ki so sodelovali pri ustanavljanju DUTB. Spomnil je, da so ustanovitev komisije podprli pod pogojem, da preiskava zajame obdobje od leta 2009, ko so se pojavili pozivi k ustanovitvi slabe banke, naprej, ne šele od leta 2012, ko je bila sprejeta zakonska podlaga za DUTB.

Cigler je izpostavil vlogo poslanca SDS Andreja Širclja, ki da je kot neizvršni direktor pomagal skleniti svetovalne pogodbe s štirimi podjetji, med njimi s Quartz+Co, ter nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki da je najel londonsko svetovalno podjetje ERC, ki je pozneje opravljalo pregled slovenskih bank.

Poslanec Levice med drugi tudi oporeka izbiri načina sanacije bank in izvedbi ter poročilu očita, da ne vsebuje kritične analize scenarijev, ki so bili podlaga z stresne teste.