STA novice / Široka podpora pandemični krizni pomoči s previdnostnimi posojili ESM (dopolnjeno)

Ta pomoč bi bila na voljo vsem evrskim članicam, in sicer v vrednosti do dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države, po potrebi pa tudi več. Ta denar bi bil pod določenimi pogoji na voljo za takojšnjo pomoč zdravstvu in gospodarstvu.

Prvi pogoj bi bil, da je pomoč namenjena za takojšnje ukrepe v podporo zdravstvenemu sektorju in gospodarstvu. Poleg tega bi se od držav po krizi pričakovala prizadevanja za vrnitev k stabilnosti.

Čeprav je najbolj očitna kandidatka za previdnostno posojilo Italija, ki jo je virus med vsemi članicami unije doslej najbolj prizadel, se preučuje možnost previdnostnih posojil več članicam, da ne bi stigmatizirali ene same države.

ESM lahko državam v težavah posodi do 410 milijard evrov ali 3,4 odstotka BDP območja evra. Najprimernejši način je omenjeno previdnostno posojilo, ki bi bilo dano na voljo, od države pa bi bilo odvisno, ali bi ga uporabila, je pojasnil šef ESM Klaus Regling.

Soočamo se z globalno krizo, kakršni nismo bili priča vse od španske gripe pred več kot sto leti, je resnost položaja ponazoril Regling.

Evropskega reševalni mehanizem ESM je v finančni krizi posodil denar Grčiji, Irski, Španiji, Portugalski in Cipru ter tako pomembno prispeval k preživetju in okrevanju območja evra.

Centeno sicer poudarja, da izziv gospodarstva v sedanji zdravstveni krizi ni primerljiv s tistim v finančni krizi, saj gre za simetričen zunanji šok, zato pomisleki glede moralnega hazarda v tem primeru niso upravičeni.

Ob tem je izpostavil, koliko se je spremenilo v zgolj tednu dni. Vrednost fiskalnih ukrepov članic območja evra v boju proti koronavirusu se je povečala z odstotka na dva odstotka BDP, likvidnostnih ukrepov pa z deset na več kot 13 odstotkov BDP.

Poudaril je tudi, da v prihodnjih dneh in tednih pričakujejo nove pobude, še zlasti predlog Evropske komisije glede zavarovanj za primer brezposelnosti.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je sicer v nedavnem pogovoru za britanski časnik Financial Times dejal, da EU pri pripravi fiskalnega arzenala ob uporabi ESM za boj proti koronavirusu preučuje tri možnosti. Poleg previdnostnih posojil je navedel še nov likvidnostni instrument za nujne zdravstvene izdatke in skupne koronaobveznice ali evropske zdravstvene obveznice.

Na vprašanje, kako realna je možnost uvedbe koronaobveznic, je Centeno odgovoril, da bodo raziskali vse možnosti in da ni izključena nobena rešitev.

Komisar Gentiloni je sicer še poudaril, da je že jasno, da bosta zaradi virusa tako območje evra kot EU v tem letu beležila recesijo. Pojasnil je tudi, da komisija do nadaljnjega ne bo objavljala rednih gospodarskih napovedi, saj v danih razmerah niso realistične.

Izpostavil je, da bo zelo vesel, ko bo objava gospodarske napovedi spet mogoča, saj bo to pomenilo, da obstaja dovolj gotovosti glede evolucije pandemije in s tem glede nujnosti trajanja izrednih ukrepov.