STA novice / Zorčič: Zakon za blažitev posledic epidemije bi DZ lahko sprejel sredi prihodnjega tedna

Zorčič je spomnil, da lahko začne krovni zakon za blažitev posledic epidemije v skladu s poslovniškimi in zakonskimi roki veljati osem dni po sprejetju v DZ. Po njegovih besedah pa se postavlja vprašanje, ali je pri nekaterih zakonih ta rok mogoče skrajšati. Spomnil je, da zakon po sprejemu v DZ čaka še na možnost morebitnega veta DS ali referendumske zahteve.

"Nekateri menijo, da je možno to zaobiti, a tudi zakonodajno-pravna služba v DZ meni, da je to zelo tvegano oz. bi tvegali, da zakon, ki ga v teh razmerah nujno potrebujemo, padel celo pred ustavnim sodiščem," je povedal. DS se je sicer odpovedal možnosti veta na ta zakon, vendar določen rok za razglasitev zakona ščiti tudi morebitne pobudnike referendumov.

Po Zorčičevih navedbah vsekakor dajejo na tehtnico, "ali ta zakon nujno potrebujemo in ne želimo tvegati, da bi padel na ustavnem sodišču, ali si ga želimo sprejeti zelo na hitro". To, da so v zakonu določeni ukrepi, za katere si želijo, da začnejo učinkovati takoj, lahko po njegovih besedah uredijo tudi v samem zakonu, in sicer tako, da določijo, da velja za nazaj.

Obstaja pa po Zorčičevih navedbah v DZ volja - težko reče, ali dovolj široka - za spremembo zakonodaje, za katero pa že ustava predvideva, da zoper njo ni možen referendum. Sprememba bi šla v smeri, da bi tak zakon lahko poslali predsedniku republike v razglasitev takoj.

Zorčič osebno podpira tudi aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski omogočili policijska pooblastila pri varovanju južne meje. Koalicija sicer še ni sprejela odločitve, ali naj minister za notranje zadeve Aleš Hojs ta zakon predloži tudi v primeru, da ne bo imel zagotovljenih dovolj glasov za sprejetje zakona. Potrebni sta dve tretjini glasov vseh poslancev.

Predsednik DZ in vodje poslanskih skupin so se sicer danes sestali na neformalnem srečanju, na katerem so razpravljali tudi o možnosti videokonferenčnih sej in razdelitvi mest v delovnih telesih DZ po oblikovanju nove koalicije. Dogovora še niso dosegli.

Zorčič pravi, da je storil vse za to, da bi pomiril tako koalicijo kot opozicijo. Po njegovih besedah je dejstvo, da se razrez naredi glede na število poslanskih mest posamezne poslanske skupine. Kot ocenjuje, je predlog koalicije opoziciji vzdržen in pravičen, dejstvo pa je, da ni prišlo do sporazuma glede predsedovanj posameznim delovnim telesom.

Vsaka poslanska si želi imeti po njegovih besedah več predsedniških in manj podpredsedniških mest: "Nenazadnje so s tem povezani tudi plačilni razredi in podobno. Želim si, da to ne bi bil razlog, da se koalicija in opozicija ne bi dogovorili v zvezi s tem." Pogovore bodo nadaljevali.