STA novice / Za sindikate priporočilo za zadržanje dodatka za delo v rizičnih razmerah kršitev kolektivne pogodbe; ministrstvo miri

V devetih sindikatih, ki delujejo na področju zdravstva, so navedli, da je ministrstvo v ponedeljek v dopisu zavode in poslovodstva pozvalo, naj zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor ter dodatka za nevarnost in obremenitve v času epidemije, dokler podrobnosti ne bodo medresorsko usklajene in dokler na ravni posameznih zavodov ne bodo sprejeti interni akti, s katerimi se naj bi določila delovišča ter zaposleni, katerim dodatki za delo v času epidemije pripadajo.

Na ministrstvu za zdravje so za STA poudarili, da z dopisom zavodom niso nikakor določili, da uslužbenci ne bi bili upravičeni do izplačila dodatkov, tako za delo v rizičnih razmerah kot do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za čas epidemije, temveč so "zgolj predlagali, da se v tem trenutku zadržijo izplačila teh dodatkov, prav tako pa smo tudi navedli, da bodo izplačila omogočena za nazaj".

To so predlagali, ker zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije še ni pričel veljati, ker so o dodatku za delo v rizičnih razmerah še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe in ker se medsebojno še niso uskladila resorna ministrstva, so pojasnili.

Verjamejo tudi, da bodo vse pristojne institucije v najkrajšem možnem čas podale svoje mnenje, da bo lahko dodatek čim prej izplačan. Določitev uslužbencev, ki so upravičeni do tega izplačila, sicer določi vodstvo oz. predstojnik.

Po kolektivni pogodbi za javni sektor javnim uslužbencem za delo v rizičnih razmerah sicer pripada dodatek v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače.

V sindikatih javnega sektorja so spomnili, da je to določilo nespremenjeno že od sprejema v letu 2008. "Gre za veljavno in zavezujočo določbo kolektivne pogodbe, ki so jo delodajalci dolžni spoštovati in na njeni podlagi zaposlenim izplačati vse tiste dele plače, do katerih so upravičeni glede na delo, ki ga opravljajo in glede na pogoje, v katerih se to delo opravlja," je v sporočilu za javnost zapisal vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Po oceni sindikatov ministrstvo tako izrecno priporoča zdravstvenim zavodom, da ravnajo v nasprotju s svojimi obveznostmi po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi ter da v predpisanem roku ne izplačajo dela plače, ki so ga po določilih kolektivne pogodbe dolžni izplačati.

Poleg tega, kot še opozarjajo v sindikatih javnega sektorja, vsebina kolektivne pogodbe tudi ne more biti predmet enostranskega urejanja ali medresorskega usklajevanja, saj gre za bipartitno sklenjeno pogodbo, vsebina katere se lahko spreminja samo so soglasjem dveh pogodbenih strank in samo z učinkom za naprej.

Ogorčeni so tudi nad tem, da je takšen poziv prišel s strani ministrstva za zdravje, ki niti ni pristojno za tolmačenje in podajanje mnenj v zvezi s plačnim sistemom v javnem sektorju. "Odnos, ki ga s takšnimi pozivi demonstrira ministrstvo za zdravje do zaposlenih v zdravstvu, na katerih temelji boj proti novemu koronavirusu, ni sporen zgolj zaradi napeljevanja delodajalcev h kršitvi predpisov, temveč je do zaposlenih tudi podcenjujoč in ponižujoč," so zapisali.

Podobno kritični so tudi v sindikatih s področja zdravstva. Ti zahtevajo, da ministrstvo nemudoma prekliče pozive, da minister za zdravje Tomaž Gantar zavode pozove k zakonitemu delovanju z izplačilom dodatka za delo v rizičnih razmerah in da ministrstvo sindikate kot socialne partnerje nemudoma vključi v pripravo usmeritev in aktov, ki bodo v nadaljevanju podlaga za izplačilo dodatka za nevarnost in obremenitve zaradi dela v času epidemije.