STA novice / Del koalicije zadovoljen z ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol; po mnenju SDS ta odpira nova vprašanja

Ustavno sodišče je obravnavalo več pobud, ki so zatrjevale neustavnost prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Sodišče je ob obravnavi novih ustavnih pobud glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva jasno navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa. Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo. Omenjeni del javnoveljavnega programa država sicer trenutno financira 85-odstotno.

V SDS po prvem branju odločbe menijo, da bo treba zadevo še enkrat analizirati, saj nekateri odstavki odločbe, predvsem v njenem izreku, ponovno odpirajo določena vprašanja glede zadev, ki se dotikajo zakona o osnovni šoli. "Morda je odločba ustavnega sodišča v določenem delu zapovedala, kaj rešiti. Je pa poleg tega, da je opozorila, da zakonodajalec še ni uredil zadeve, odprla dodatno nova vprašanja, s katerimi se bomo morali verjetno vsi skupaj spoprijeti pri obravnavi tega zakona," je danes pojasnil poslanec Tomaž Lisec.

Po njegovem mnenju namreč ni jasno, zakaj je ob navedbi treh vsebin, ki jih državi ni treba 100-odstotno financirati, sodišče izpustilo druge teme razširjenega programa glede na zakon o osnovni šoli, torej interesne dejavnosti, dodatni pouk in neobvezne izbirne predmete. Ustavno sodišče po besedah Lisca ni napotilo, kako to reševati oz. financirati, zato se v SDS bojijo, da bo prišlo do različnih tolmačenj tudi tokratne odločbe.

Po mnenju Lisca se bodo v koaliciji glede tega pogovorili, pravniki na ministrstvu in poslanskih skupinah koalicije pa bodo podrobno prebrali tako odločbo sodišča kot veljavni zakon in zakon o osnovni šoli. "Potem bomo morali najprej poiskati konsenz, ali v koaliciji enotno razumemo določbo ustavnega sodišča, zatem pa v DZ priti z izdelanim zakonom," je dodal Lisec.

V SMC so po besedah vodje poslanske skupine Janje Sluga tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali, saj je sodišče pritrdilo tistim rešitvam, ki jih je SMC ves čas zastopala. Po njihovem mnenju je bilo to pravo stališče in tako pričakujejo, da bodo v tej smeri iskali zakonodajno rešitev.

S pomisleki Lisca se ne strinja. "Če želiš najti dlako v jajcu, jo seveda najdeš. A dejstvo je, da je pot prava," je dejala Sluga. Dodala je, da jih v SMC veseli, da ustavno sodišče ni prevzelo vloge zakonodajalca in samo določilo rešitev. Po mnenju Sluge je stvar politične volje, da rešitev, ki jo je ustavno sodišče nakazalo in ob tem okrcalo zakonodajalca, tudi najdejo. Na vprašanje, ali bo predlog začela pripravljati ministrica za izobraževanje iz vrst SMC Simona Kustec, pa je Sluga odvrnila, da je prava pot vedno dogovor.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je napovedal, da bodo v NSi tudi to odločbo ustavnega sodišča spoštovali. Poudaril je, da je bilo ustavno sodišče kritično do zakonodajalca, ki dejansko v dobrih petih letih ni odpravil neustavnosti, kar si morata po mnenju Horvata "knjižiti predvsem dva nekdanja predsednika vlade, Marjan Šarec in Miro Cerar".

Sicer pa je Horvat vsebinsko razglasil ustavno odločbo kot zmago, ker je končno ustavno sodišče naredilo prvi zelo pomemben korak "v smeri enakega financiranja osnovnošolskega izobraževanja ne glede na izvajalca". Upa, da bo zakonodajalec zbral dovolj poguma in razuma, da bo izenačil financiranje izobraževanja ne glede na izvajalca.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v odzivu za STA dejal le, da spoštujejo tudi tokratno odločitev ustavnega sodišča.