Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ustavno sodišče: V zasebnih šolah 100-odstotno javno financiranje le obveznega programa (zbirno)

torek, 7.4.2020

Ljubljana, 07. aprila (STA) - Ustavno sodišče je ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva odločilo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa. Odzivi različni.

Ustavno sodišče je obravnavalo več pobud, ki so zatrjevale neustavnost prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Sodišče je jasno navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa. Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo. Omenjeni del javnoveljavnega programa država sicer trenutno financira 85-odstotno.

Z odločitvijo ustavnega sodišča so v vladni koaliciji le delno zadovoljni. V SDS ocenjujejo, da ta ponovno odpira določena vprašanja, zato se bojijo, da bo tudi tokrat prišlo do različnih tolmačenj.

"Morda je odločba ustavnega sodišča v določenem delu zapovedala, kaj rešiti. Je pa poleg tega, da je opozorila, da zakonodajalec še ni uredil zadeve, odprla nova vprašanja, s katerimi se bomo morali verjetno vsi skupaj spoprijeti pri obravnavi tega zakona," je pojasnil poslanec SDS Tomaž Lisec in napovedal iskanje konsenza.

Po njegovem mnenju ni jasno, zakaj je ob navedbi treh vsebin, ki jih državi ni treba 100-odstotno financirati, sodišče izpustilo druge teme razširjenega programa, torej interesne dejavnosti, dodatni pouk in neobvezne izbirne predmete. Ustavno sodišče po besedah Lisca ni navedlo, kako to reševati oz. financirati, zato se v SDS bojijo, da bo prišlo do različnih tolmačenj odločbe.

V SMC so po besedah vodje poslanske skupine Janje Sluga tako odločitev pričakovali, saj je sodišče pritrdilo tistim rešitvam, ki jih je SMC ves čas zastopala. S pomisleki Lisca se ne strinja. "Če želiš najti dlako v jajcu, jo seveda najdeš. A dejstvo je, da je pot prava." Po njenem mnenju je stvar politične volje, da rešitev, ki jo je ustavno sodišče nakazalo in ob tem okrcalo zakonodajalca, tudi najdejo.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je napovedal, da bodo v NSi tudi to odločbo ustavnega sodišča spoštovali. Poudaril je, da je bilo sodišče kritično do zakonodajalca, ki dejansko v dobrih petih letih ni odpravil neustavnosti, kar si morata po mnenju Horvata "knjižiti predvsem dva nekdanja predsednika vlade, Marjan Šarec in Miro Cerar".

Sicer pa je Horvat vsebinsko razglasil ustavno odločbo kot zmago, ker je končno ustavno sodišče naredilo prvi zelo pomemben korak "v smeri enakega financiranja osnovnošolskega izobraževanja ne glede na izvajalca". Upa, da bo zakonodajalec zbral dovolj poguma in razuma za to.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v odzivu za STA dejal le, da spoštujejo tudi tokratno odločitev ustavnega sodišča.

Odzivi opozicije so pričakovano različni. Podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v pisnem odzivu ugotavljal, da je sodišče kot pravilno prepoznalo argumentacijo, ki da so jo tako on sam kot v SD pri naporih za ureditev tega področja vseskozi zagovarjali: država mora zasebni osnovni šoli v celoti javno financirati obvezni del programa osnovne šole, ne pa tudi razširjenega programa.

Odločba sodišča po Pikalovih navedbah jasno opredeljuje, da tiste zasebne osnovne šole, katerih programi so pridobili javno veljavnost, niso del javne mreže šol. To so le javne osnovne šole in zasebne osnovne šole s koncesijo. "Staršem je dana pravica, da otroke šolajo v skladu s svojimi prepričanji. A to ne pomeni, da je država tudi dolžna financirati ves program," je med drugim zapisal Pikalo.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je izpostavil, da so imeli zelo malo časa za preučitev odločbe. Jih pa veseli, da je ustavno sodišče jasno začrtalo ločitev med javnim in zasebnim, kar so po njegovih besedah tudi v LMŠ vseskozi zagovarjali. Z dopolnili so po njegovih navedbah šli v smeri, da je "dobra volja države, da financira tudi dopolnilni in dodatni pouk ter jutranje varstvo". V to smer je šlo tudi ustavno sodišče, ugotavlja Kovačič.

V Levici pa tako kot z odločbo ustavnega sodišča leta 2014 tudi s tokratno niso zadovoljni, saj le poudarja, kar je ustavno sodišče že odločilo, je v izjavi novinarjem dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Ugotavljal je, da je rešitev verjetno v tem, da se v ustavo zapiše splošno načelo, da mora država skrbeti za javni servis, zasebna pobuda pa je lastna odgovornost.

"V neki konstalaciji DZ bomo morali najti dovolj glasov za to, da se v ustavo zapiše jasno razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom," je dejal in dodal, da prav v današnjih razmerah epidemije lahko vidimo pomen javnih storitev v državi. "Poskusi, kot je javno financiranje zasebnega šolstva, na dolgi rok erodirajo vse javne institucije v izobraževanju, zdravstvu. To na koncu privede do tega, da bomo prepuščeni nekateri enim in drugi drugim pogojem pri osnovnih dobrinah, ki bi jih morala država zagotavljati," meni Vatovec.

Vodja poslancev SAB Maša Kociper ocenjuje, da se je sodišče postavilo na stališče, ki ga je zastopal minister, ko je pripravljal zakon, in sicer, da financiranje zasebnih šol ne more biti popolnoma enako kot financiranje javnih šol, ampak se financira le obvezni del programa. Glede financiranja razširjenega programa se Kociprova strinja, da je sodišče našlo srednjo rešitev.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odločbo še proučujejo, prav tako je še ne komentira eden izmed pobudnikov ustavne presoje Anton Kokalj. V zasebni Osnovni šoli montessori in civilni iniciativi Združeni starši pričakujejo njeno čim prejšnjo uresničitev. V civilni iniciativi Združeni starši se sicer sprašujejo, kako to, da zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja ni neskladen z ustavo tudi v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window