STA novice / Mediji: Zavod za blagovne rezerve bi lahko s tujimi dobavitelji posloval neposredno

Na ministrstvu so na vprašanje medijev, zakaj zavod za blagovne rezerve zaščitnih mask in druge opreme ne kupuje neposredno od kitajskih proizvajalcev, ampak za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, odgovorili, da Slovenija oziroma zavod ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko. Posluje lahko namreč zgolj s slovenskimi dobavitelji. "To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje," so dodali.

Vendar pa zakonska omejitev, ki bi zavodu za blagovne rezerve preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, po pojasnilih računskega sodišča v resnici ne obstaja. "Ker je Slovenija članica EU, je dolžna spoštovati tudi pravila enotnega trga EU. Predpisi o javnem naročanju pa podlage za omejitev oddaje javnih naročil zgolj na slovenske ponudnike ne dajejo," so za medija pojasnili na računskem sodišču.

Zavodu zaščitnih mask in druge opreme tako ne bi bilo treba uvažati prek slovenskih posrednikov. Ministrstvo je na dodatno vprašanje portala Necenzurirano.si, kateri predpis jim preprečuje nakupe v tujini, odgovorilo, da bi "poslovanje s tujimi subjekti v izrednih razmerah, ki trenutno vladajo na svetovnem trgu zaščitnih sredstev in opreme, predstavlja preveliko tveganje". Tuji proizvajalci namreč velikokrat zahtevajo predplačilo, zavod za blagovne rezerve pa v tujini nima predstavnikov, ki bi preverjali ustreznost in zanesljivost ponudb, so dodali.

Portal je v ponedeljek poročal, da ima zavod že od 23. marca na mizi neposredno ponudbo kitajskega proizvajalca zaščitne opreme. Prek kitajskih kolegov jo je poslala skupina slovenskih akademikov, ki je stike z državo navezovala tudi prek kabineta predsednika vlade, tehnično specifikacijo opreme pa je usklajevala z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Alešem Cantaruttijem. Po informacijah portala naj bi bilo tovrstnih neposrednih ponudb še več.

V zadnjih treh tednih je zavod z različnimi slovenskimi podjetji sklenil za več kot 130 milijonov evrov pogodb. Med njimi prevladujejo podjetja, ki se pred tem nikoli niso ukvarjala z dobavo zaščitne opreme, še navaja portal.

Komisija za preprečevanje korupcije je računskemu sodišču že predlagala, naj po zaključku izrednih razmer izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve. To naj računsko sodišče po njihovem opravi zlasti za sklenjene pogodbe v zvezi z izvedenimi javnimi naročili v času trajanja izrednih razmer.