STA novice / Ustavno sodišče prejelo več kot 50 pobud za oceno ustavnosti vladnih aktov

Ustavno sodišče je v petek zadržalo del odloka o omejitvi gibanja, ki določa čas trajanja ukrepov, in vladi naložilo, da mora po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov. Preostala vsebina odloka, vključno s prepovedjo gibanja med občinami in zadrževanja na javnih krajih, še vedno velja.

Povod za zadržanje je bila pobuda za ustavno presojo odloka o omejitvi gibanja, katere vlagatelja je sodišče anonimiziralo. Ob to se je med drugim obregnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kot je zapisal na Twitterju, sodišče v primeru pobude, ki jo je pred časom posredoval Jurij Toplak, želje za anonimizacijo ni uslišalo.

Kot so za STA pojasnili na sodišču, lahko zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku ustavno sodišče samo ali na predlog predlagatelja oz. pobudnika odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog mora biti vložen hkrati z zahtevo oziroma s pobudo, o njem pa odloči ustavno sodišče samo. Če ga zavrne, mora biti sklep obrazložen.

Kadar ustavno sodišče odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali drugega posameznika, teh tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu z določbami tega zakona dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati javnosti. Posredovanje navedenih podatkov javnosti tudi ni dovoljeno, preden ustavno sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena, so še pojasnili.

V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Vlada je ocenila, da je pobuda za ustavno presojo odloka neutemeljena, in ustavnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne, saj bi to imelo nepopravljive posledice za javno zdravje. A ustavno sodišče je pobudo vendarle sprejelo v obravnavo in nato zadržalo izvajanje 7. člena odloka.

Z delnim zadržanjem, ki ne posega v vsebino odrejenih ukrepov, je mogoče morebitne škodljive posledice za uresničevanje ustavnih pravic do gibanja in združevanja vsaj delno omejiti. Po drugi strani pa se ogroženost prebivalstva zaradi bolezni na ta način ne poveča, je ocenilo sodišče.