STA novice / Zaradi koronavirusa večja podpora investicijam v kmetijstvu

Program razvoja podeželja je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Trenutni sedemletni program se letos izteka, na kmetijskem ministrstvu pa pripravljajo takšne spremembe, da bodo okrepili konkurenčnost, produktivnost in odpornost slovenskega kmetijstva ter s tem spodbudili delovanje celotne agroživilske verige.

S tem namenom nameravajo bolj ciljno podpreti določene tipe investicij, ki so v teh razmerah ključne za zagotovitev nemotene oskrbe s hrano. To so npr. investicije v rastlinjake za pridelavo zelenjave ali namakalne sisteme, investicije v skupne skladiščne zmogljivosti, skupne zbirne centre in pakirne linije, pa tudi v živinorejsko proizvodnjo ter v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

Te investicije so pomembne ne le na kratek rok, temveč predvsem z vidika soočenja s posledicami epidemije, ki jih bo čutiti bistveno dlje časa, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Predlogi sprememb programa razvoja podeželja 2014-2020 so tako usmerjeni v zagon novih investicij na področju postavitve rastlinjakov, zasebnih namakalnih sistemov in ureditev trajnih nasadov, kjer nameravajo stopnje podpore iz dosedanjih 70 do 75 odstotkov dvigniti na maksimalnih 90 odstotkov.

Prav tako bodo skušali dvigniti stopnje podpore upravičencem na gorskih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, dodati nameravajo nov sklop skupinskih naložb za kmetijske proizvode, razmišljajo tudi o zvišanju zvišanju stopnje podpore pri predelavi v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

"Spodbujali bomo tudi dolgoročne odnose med domačimi proizvajalci, živilsko-predelovalno industrijo ter trgovskimi sistemi," so še sporočili s kmetijskega ministrstva. S tem namenom nameravajo dati na razpisih za naložbe v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov večjo prednost upravičencem, ki bodo imeli pogodbe z domačimi pridelovalci ter z domačo živilsko-predelovalno industrijo, ta pa z domačimi trgovci.

Kmetijski in agroživilski sektor sta se zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije novega koronavirusa, znašla pod velikim pritiskom. Zelo okrnjena je bila tudi možnost dajanja proizvodov na trg, tako da je na določenih segmentih že opaziti neusklajenost ponudbe in povpraševanja. Tako se npr. v Sloveniji soočamo s presežki mleka in govejega mesa, po drugi strani pa se pričakuje pomanjkanje sadja in zelenjave, žit ter prašičjega mesa.

Na podlagi programa razvoja podeželja je sicer trenutno odprtih pet javnih razpisov v skupni višini 18,7 milijona evrov.