STA novice / Revizorji ugotavljajo nedoslednosti pri plačah direktorjev

Računsko sodišče je v okviru revizije preverilo izplačane prejemke za 503 direktorje iz 297 družb v lasti države in lokalnih skupnosti. Vsi skupaj so si v omenjenih dveh letih iz naslova opravljanja funkcije izplačali skupaj 54,7 milijona evrov.

Temeljni predpis na področju urejanja prejemkov direktorjev teh družb je zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, znan tudi kot Lahovnikov zakon. Zakon je bil sprejet kot odziv na gospodarsko krizo v letu 2010, pri čemer je določil razmeroma stroge omejitve višine posameznih vrst prejemkov direktorjev.

A kot so ugotovili revizorji, so bile nekatere družbe zaradi omejitev najvišjih dopustnih prejemkov precej iznajdljive in so poiskale obvode od zakonske ureditve. Kar 200 direktorjev je denimo imelo osnovno mesečno plačilo višje kot predsednik vlade. Najvišja osnovna mesečna plača direktorja družbe v lasti države je znašala kar 15.905 evrov, to pa je trikrat toliko, kot je takrat znašala plača predsednika vlade.

Poleg tega je kar 45 odstotkov družb v revidiranem obdobju poleg osnovnega mesečnega plačila direktorjem izplačalo tudi spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja. Ta je za direktorje družb v lasti države v povprečju znašal 16.555 evrov, pri enem od direktorjev pa celo 60.135 evrov.

Prav tako so direktorji prejemali povračilo stroškov za malico in prevoz, upravičeni so bili do številnih bonitet, kar tri četrtine jih je prejelo tudi regres za letni dopust, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Najvišji izplačani regres direktorja je v letu 2016 znašal 10.438 evrov, v letu 2017 pa 10.608 evrov.

V nasprotju z Lahovnikovim zakonom so nekatere družbe direktorjem izplačevale tudi dodatke k plači in druge vrste prejemkov po zakonu o delovnih razmerjih. Posebno radodarne pa so bile družbe pri izplačevanju odpravnin direktorjem. V enem primeru je direktor prejel celo izplačano odpravnino v višini 10.906 evrov, pa čeprav so ga razrešili zaradi nesposobnosti.

Direktorji so svoj socialni status izboljševali tudi z opravljanjem dodatnih poslovodnih in/ali nadzornih funkcij v drugih družbah. Takšnih je bilo več kot ena tretjina. Najvišji prejemek iz tega naslova je znašal 48.635 evrov, ob čemer računsko sodišče dodaja, da vse družbe teh podatkov niso želele razkriti.

Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada ni spremljala učinkov veljavnih predpisov, ki urejajo prejemke direktorjev, gospodarsko ministrstvo pa da je vodilo neažuren in nezanesljiv seznam družb zavezank po Lahovnikovem zakonu in ni imelo pregleda nad aktualnimi pogodbami, ki so jih družbe sklepale z direktorji.

Delno učinkovit pri spremljanju in usmerjanju prejemkov družb, s katerimi upravlja, pa je bil po ugotovitvah računskega sodišča Slovenski državni holding.

Računsko sodišče je od vseh treh revidirancev zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jim podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.