STA novice / Novela protikoronskega zakona prinaša tudi interventno rešitev za odpadno embalažo

"Na področju prevzemanja komunalne odpadne embalaže je prišlo v času epidemije do večjega kopičenja, kar ima za posledico, da je treba nujno zagotoviti čimprejšnji prevzem komunalne odpadne embalaže s skladiščnih mest izvajalcev javne službe," je vlada zapisala v predlogu novele zakona. Ob predpostavki, da družbe ne bodo povečale intenzivnosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže, je strošek za prevzem in obdelavo za skupaj 41.925 ton komunalne odpadne embalaže ocenjen na 7,8 milijona evrov za čas veljavnosti zakona, še dodaten milijon evrov pa za vsak naslednji mesec v letošnjem letu.

Dodatna embalaža nastaja v luči večje porabe zaščitnih sredstev, ki so zapakirana v embalažo, zaradi povečanih nakupov državljanov ter zaradi pravil ravnanja z odpadki oseb, ki so (potencialno) okužene s covidom-19. Če torej nakopičena embalaža pri izvajalcih javne službe ne bo pravočasno prevzeta, se bo povečala tudi možnost za prenos okužbe na ostale površine materialov, ki se skladiščijo pri komunalah, so opozorili v vladi.

S predlogom se ob tem rešuje tudi zatečeno stanje iz preteklih let in v letošnjem letu zbrane odpadna embalaža, ki še ni bila prevzeta od izvajalcev javne službe, katerih kapacitete predhodnega skladiščenja ali skladiščenja odpadne embalaže so presežene.

Predlog novele uvaja rešitev, podobno tisti iz leta 2018. Z njo se izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov omogoča, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sam odda v nadaljnjo obdelavo izvajalcem obdelave. Pri tem zakon določa pogoje, pod katerimi je taka oddaja mogoča, denimo da komunalna podjetja prevzemnika embalaže izberejo v skladu z zakonom o javnem naročanju.

Stroške bo krila država, ki ji bo račun z zahtevano dokumentacijo poslal izvajalec obdelave.

Gre za interventni in začasni ukrep, ki naj bi veljal do sistemske ureditve. Ta bo predvidoma pričela veljati z letom 2021, so še navedli v vladi.

Problem komunalne odpadne embalaže ima že dolgo brado. Prejšnja vlada premierja Marjana Šarca je kopičenje reševala z zakonom o interventnem odvozu odpadne komunalne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2018. V času čakanja na zakon je komunalam omogočila tudi predajo odpadne embalaže neposredno izbranim izvajalcem, a za največ 120 evrov na tono.

Kljub tem naporom je po izteku veljavnosti interventnega zakona s koncem lanskega leta pri komunalah ostalo več kot 12.000 ton odpadne embalaže iz let 2018 in 2019. Zaradi neustrezne sistemske ureditve se je embalaža kopičila tudi letos, in sicer že pred izbruhom covida-19. Na ministrstvu so ocenjevali, da bi se je lahko do konca maja nabralo dodatnih 29.725 ton.

Prejšnja vlada je sicer pripravljala tako sistemski zakon, ki bi na novo uredil področje proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kot tudi spremembe podzakonskih aktov, s katerimi bi povečali okoljsko dajatev in s temi stroški poskrbeli za preostanek nakopičene komunalne odpadne embalaže. Kako se bo področja sistemsko lotila ekipa novega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, še ni jasno.