STA novice / Odbor opravil obravnavo dveh predlogov zakonskih novel s področja gozdarstva in lovstva

V obeh primerih gre za vladna predloga zakonskih novel, ki sta v obravnavi po skrajšanem postopku, so pa poslanci danes potrdili nekatera dopolnila.

Predlog novele zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ki je bil v prvotni obliki sprejet leta 2018, prinaša dve bistveni vsebinski spremembi.

Prva se nanaša na spremembe upravnega postopka v zvezi z odločbami o sanitarni sečnji in rokih za njeno izvršitev, in sicer za primere, ko zaradi objektivnih razlogov prihaja do podaljševanja sanacije gozdov.

Druga sprememba pa predlaga časovno skrajšanje postopka za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta določene gozdnogospodarske enote v primeru naravne nesreče v gozdu.

Trenutno je v veljavi ureditev, da se gozdnogospodarskega načrta ne sme spremeniti, če je veljaven več kot šest let. Te omejitve sedaj ne bi bilo, hkrati pa bi lahko bila sprememba narejena prej, saj nekateri postopki ne bi bili več potrebni, je med drugim pojasnil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Damjan Stanonik.

V zvezi s predlagano novelo je nekaj pripomb podala zakonodajno-pravna služba DZ, ki je med drugim opozorila, da se izgublja interventni značaj zakona in da pristop, "da se novelira interventni zakon" ni pravilen. Dopolnila, ki so jih v nadaljevanju člani odbora potrdili, pa so sicer po besedah Stanonika usklajeni z zakonodajno-pravno službo.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije po besedah njenega predsednika Cvetka Zupančiča predlagane zakonske spremembe podpira, prav tako Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Kot je povedal direktor ZGS Damjan Oražem, ima zavod veliko dela na upravnem področju, saj letno izda nekaj 10.000 odločb, zato jim vsaka poenostavitev postopkov pride prav, saj lahko posledično več časa namenijo delu na terenu.

Stanonik je sicer danes spomnil, da sta bili tudi na podlagi leta 2018 sprejetega zakona proglašeni naravni nesreči v gozdovih v letih 2018 in 2019, ker je prišlo zaradi namnožitve podlubnikov do posega v gozdove, ki je bil večji od 400.000 kubičnih metrov letno. "In tudi letos pričakujemo, da se bo to zgodilo," je ocenil državni sekretar.

Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo so danes pretresali tudi predlog novele zakona o divjadi in lovstvu. Med drugim predlagane spremembe izhajajo iz dejstva, da se je šakal črtal s seznama zavarovanih živalskih vrst in s 1. majem letos postaja lovna vrsta.

Za lovne vrste divjadi sicer velja, da škodo, ki jo povzroča divjad, izplačuje upravljavec lovišča, kar so večinoma lovske družine. Ker pa se je populacija šakala v minulem obdobju zelo namnožila, država predlaga prehodno obdobje, v katerem bi se škoda poravnavala iz državnega proračuna.

Prvotni predlog vlade je bil, da bi to prehodno obdobje trajalo tri leta od uveljavitve zakona, člani odbora pa so danes potrdili dopolnilo odbora, po katerem bi to obdobje trajalo pet let. Kot je glede tega dejal Stanonik, se lahko tudi ministrstvo pridruži temu predlogu. Zakon sicer še ne bo veljal 1. maja, predlagajo pa, da se začne škodo po šakalu izplačevati takoj, ko bo zakon stopil v veljavo, je dejal Stanonik.

Predlog novele zakona o divjadi in lovstvu vsebuje še nekatere druge spremembe. Med drugim glede pristojnosti lovskega inšpektorja, dostopa do kazenskih evidenc in podaljšanje veljavnosti letnih lovsko-upravljavskih načrtov z enega na dve leti.

Če bodo predlagane spremembe zakona uveljavljene, bodo po več desetletjih prizadevanj lahko lovske izpite pri nas opravljali tudi prebivalci drugih držav EU. S tem predlagatelji sledijo predvsem dolgoletni želji zamejskih Slovencev, kar je danes posebej pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač.