STA novice / Vlada bo dopolnila državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije (dopolnjeno)

Tonin je v zapisu na Twitterju navedel, da v državnem načrtu, sprejetem leta 2016, manjkajo izvedbeni akti, denimo odloki, navodila in usmeritve, ter ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo. "Vlada bo to popravila in dopolnila načrt," je zapisal.

Da državni načrt potrebujemo, soglaša tudi prvak največje opozicijske stranke LMŠ, ki je bil vabljen na sejo. "Dejstvo pa je, da nikoli ne bo takega načrta, ki bi zaobjel vse možne situacije," je še dejal.

Zato je sam v razpravi izpostavil željo o razpravi predvsem o aktualni epidemiji covida-19 oziroma novega koronavirusa. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem po seji, bi bilo dobro natančneje vedeti, kakšni bodo ukrepi ob postopnem odpiranju javnega življenja. Po njegovem mnenju bi bilo dobro pripraviti določeno časovnico, kot so to storile nekatere druge države. Videti je namreč, da je "rahljanje ukrepov nekoliko stihijsko", je dejal.

Prav tako so nekateri ukrepi po njegovi oceni nekoliko nejasni. Tako je denimo vprašanje, kako bodo lahko v lokalih za isto mizo sedeli samo člani istega gospodinjstva, sodelavke in sodelavci, ki se družijo ves dan, pa ne bodo mogli iti skupaj na malico.

A o teh ukrepih po Šarčevih besedah niso govorili. Prav tako ne o vprašanjih, povezanih z nabavami zaščitne in druge opreme, potrebne v tokratni epidemiji.

Seja Sveta za nacionalno varnost na Brdu pri Kranju se je končala po približno treh urah. Na dnevnem redu je bila poleg obravnave elementov za pripravo državnega načrta za epidemijo ranga covid-19 tudi ocena tveganj kibernetske varnosti v zvezi s tehnologijo 5G.

O slednjem je Šarec povedal, da je ta tehnologija tudi z varnostnega vidika lahko problematična. Tudi v prihodnje bo seveda treba slediti napredku, vendarle pa se ob tehnologiji 5G pojavljajo vprašanja glede kibernetske varnosti.

Na sejo, ki jo je sklical premier Janez Janša, so bili med drugim vabljeni tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik DS Alojz Kovšca, minister za zdravje Tomaž Gantar, prvak največje opozicijske stranke Marjan Šarec ter direktor uprave za informacijsko varnost Uroš Svete.