Navigacija
Portal TFL

STA novice / Najvišja subvencija za skrajšani delovnik 448 evrov (dopolnjeno)

sreda, 20.5.2020

Ljubljana, 20. maja (STA) - Shema subvencioniranja skrajšanega delovnika, nosilni ukrep predlaganega tretjega protikoronskega zakona, ki naj bi ga vlada potrdila popoldne, bo na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencije bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov, je dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

V shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bodo lahko vključili vsi delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, je na današnji novinarski konferenci povedal Cigler Kralj. Država bo po njegovih besedah subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik.

Delodajalci bodo za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ne bo delal, prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko bi tako po predlogu znašala 448,52 evra, za 15 ur tedensko 336,39 evra, za 10 ur tedensko 224,26 evra in za pet ur tedensko 112,13 evra. Za delavca, ki prejema minimalno plačo, tako delodajalcu do 80-odstotnega nadomestila ne bo treba doplačati, za delavca z višjo plačo pa bo moral še nekaj primakniti zraven, je opozoril minister.

Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delavniku, torej ne bo prejel zneska minimalne plače. "Gledati moramo na to, da moramo ohraniti razliko med tistimi, ki delajo in prejemajo minimalno plačo, ter tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in bodo na skrajšanem delovnem času," je poudaril Cigler Kralj.

Kot je izpostavil, se bo moral delodajalec ob odločitvi za skrajšan delovnik posvetovati s sindikatom v podjetju ali svetom delavcev, zaposleni pa bo moral v času, ko bo delal skrajšani čas, ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja. Predvidena je tudi varovalka, skladno s katero prejemniki subvencij še mesec po izteku koriščenja ukrepa ne bodo smeli odpuščati.

Časovno bo ukrep omejen od 1. junija do 31. decembra, zanj pa bodo zagotovljena vsa potreba sredstva, je zagotovil minister. Celoten predvideni tretji protikoronski zakon naj bi bil medtem težak okoli milijardo evrov. Financiral naj bi se iz evropskih sredstev iz Evropskega socialnega sklada in s posojili iz evropskega mehanizma Sure.

Cigler Kralj je izpostavil še, da bo ukrep subvencioniranja čakanja na delo na drugi strani v prihodnje, pa še to le junija, na voljo le za gostinstvo in turizem. Skrajšani delovnik naj bi bil namreč bolj stimulativen za zagon gospodarstva kot čakanje na delo. Čakanje je tako predvideno le še za dejavnosti počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje; avtokampov, taborov; restavracij in strežbe jedi; potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; organiziranje razstav, sejmov, srečanj; igralnic ter medkrajevnega in drugega cestnega potniškega prometa.

Ukrepov skrajšanega delovnika in čakanja na delo, tako minister, "tudi zaradi preglednosti in preprečevanja zlorab" ne bo mogoče kombinirati, kar pomeni, da se bo moralo denimo neko podjetje iz turistične panoge odločiti za enega ali drugega.

"Najverjetneje bo ukrep čakanja koristilo okoli 50.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Velik del teh 50.000 bo nato verjetno preklopilo na skrajšani delovni čas," je še povzel vladne ocene.

V nadaljevanju pa je predstavil še nekatere druge ukrepe iz predlaganega interventnega zakona. S področja socialnega varstva je omenil povračilo svojcem, ki so ob epidemiji vzeli oskrbovance iz domov starejših in drugih institucij socialnega varstva v domačo oskrbo. Takšnih naj bi bilo okoli 250. Iz proračuna bodo krili tudi izpad dohodkov domovom, ki zaradi koronavirusa kljub praznim posteljam niso mogli sprejemati novih oskrbovancev, ter stroške dela zaposlenih, ki so bili iz bolnišnic in zdravstvenih domov premeščeni v domove za ostarele.

Država bo pomagala tudi izvajalcem socialnovarstvenih storitev pomoči na domu, in sicer tako, da jim bo pokrila 70 odstotkov stroškov neizvedene storitve. Hkrati bo dodatek za nevarnost in posebne obremenitve priznala še zasebnim izvajalcem institucionalnega varstva in pomoči družini na domu. Do posebnega dodatka v višini 30 evrov dnevno bodo upravičeni tudi pripadniki civilne zaščite, vpoklicani k opravljanju nalog z naslova epidemije, je naštel Cigler Kralj in dodal, da predlagajo tudi zvišanje subvencij za zaposlene invalide.

Predlagani tretji protikoronski zakon s področja ministrstva za delo ureja še področje štipendij, in sicer ob prehajanju izobrazbenih ravni pri Zoisovi štipendiji ureja vprašanje uveljavljanja posebnih dosežkov za nazaj, omogoča pa tudi podaljšanje pogodb z obstoječimi ponudniki študentske prehrane za eno leto.

S področja zdravstva je bila vključena določba, ki bo ministru za zdravje ali pooblaščeni osebi omogočila učinkovito odrejanje karantene, je predstavitev ukrepov sklenil Cigler Kralj.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window