STA novice / V DZ podprli nadaljevanje postopka imenovanja kandidatov v Splošno sodišče EU

V MVK so danes namreč formalno odločali o primernosti predlogov predsednika Borut Pahorja za imenovanje dveh kandidatov za sodnike na Splošnem sodišču EU. Pahor je na podlagi mnenj vlade in Sodnega sveta, pa tudi po posvetih s poslanskimi skupinami za eno mesto predlagal Podobnika, za drugo pa je izbiro prepustil poslancem.

Kandidat mora v DZ dobiti podporo večine vseh poslancev, torej vsaj 46. Nato bo moral prestati še zaslišanje pred t. i. Odborom 255, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost in strokovnost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU.

Ta ovira se je izkazala kot previsoka za prejšnjega kandidata, Marka Pavliho, ki ga je DZ lani potrdil kot primernega kandidata. A po zavrnitvi pred tem odborom je bilo treba razpis ponoviti. Prav tako je bilo treba ponoviti razpis za drugo sodniško mesto, ker dosedanji slovenski sodnik Miro Prek zaradi afere ni dobil zelene luči že v DZ. Slovenija tako na Splošnem sodišču EU od lanskega septembra nima nobenega svojega predstavnika.

Vsi trije kandidati so bili na javni predstavitvi sredi februarja samozavestni, da jim bo uspelo premagati tudi to oviro. Manj prepričan glede tega je bil na današnji seji MVK vodja poslanske skupine NSI Jožef Horvat. Kot je dejal, "postopek izbire kar dveh sodnikov Sloveniji vsekakor ni v čast", tudi tokrat pa po njegovem mnenju ni bilo odgovorjenega na kar nekaj vprašanj, zlasti glede izpolnjevanja kriterijev kandidatov.

Že prej so v poslanski skupini opozorili, da bi po njihovem mnenju kandidat moral imeti opravljen pravosodni izpit - tega Savin Bossierejeva nima. Kot je poudaril, tudi Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da mora član Sodišča EU "izpolnjevati pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje v državi". Zavrnil je, da bi to v Sloveniji pomenilo tudi možnost kriterijev za imenovanje na položaj ustavnega sodnika, pri čemer pravosodni izpit ni potreben.

A generalna sekretarka v uradu predsednika RS Nataša Kovač je tudi na podlagi obrazložitve pravosodnega ministrstva pojasnila, da so pogoji za kandidiranje opredeljeni v zakonu o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč. Ta pa jasno pravi, da je treba izpolnjevati pogoje bodisi za zasedbo mesta vrhovnega sodnika bodisi ustavnega sodnika. Zatorej pravosodni izpit ni potreben.

S tem mnenjem se je strinjal tudi podpredsednik Sodnega sveta Gregor Strban. Poudaril je tudi, da Pogodba o delovanju EU ne opredeljuje natančno postopka imenovanja kandidatov, ampak to prepušča članicam EU in njihovi nacionalni zakonodaji. In države imajo te postopke urejene različno, kar je priznal tudi Horvat.

Strban je dejal tudi, da "ni nobena sramota", če kandidat ne uspe pred odborom 255. "Nismo edina država," je dejal. Po nekaterih podatkih je namreč neustrezna kar tretjina kandidatov, ki se prvič pojavijo pred tem odborom.

Prav tako je Strban zanikal kritike Horvata glede domnevno neustreznih postopkov na Sodnem svetu. Zavrnil je tudi dvome v strokovno podkovanost tako Sodnega sveta kot tudi Pravne fakultete ljubljanske univerze glede evropskega prava, ki je, kot je poudaril, "tudi naše pravo" in se zato z njim vsi intenzivno ukvarjajo.

Na koncu so člani MVK odločali o ustreznosti Pahorjevih predlogov in prvega - o imenovanju Vidmarja oz. Savin Bossierejeve podprli z desetimi glasovi za in sedmimi proti. Kdo izmed njiju bo na koncu kandidat za položaj v Luxembourgu, bodo na plenarni seji odločali vsi poslanci. Kandidaturo Podobnika so soglasno s 17 glasovi za podprli brez dodatne razprave in je pričakovati, da pri potrditvi v DZ ne bo imel težav.

Podobnik je sicer profesor gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Je tudi gostujoči profesor na latvijski pravni fakulteti. Je strokovnjak s področja prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava, ki predstavlja velik del obsega dela Sodišča EU.

Savin Bossierejeva ima večletne praktične izkušnje na Sodišču EU; bila je strokovna sodelavka dosedanjega sodnika Preka, zdaj pa je strokovna sodelavka predsednika Splošnega sodišča EU. Odlikuje jo široko poznavanje prava EU in visoke strokovne kompetence za delo na tem sodišču, je v predlogu predsednik Pahor povzel mnenje Sodnega sveta.

Vidmar je profesor mednarodnega prava, ki se je s svojim znanstvenim in raziskovalnim delom uveljavil v mednarodnem okolju. Dvojni doktor znanosti je predstojnik katedre za mednarodno javno pravo na pravni fakulteti univerze v Maastrichtu na Nizozemskem. Kot raziskovalec, profesor, predavatelj in gostujoči član deluje tudi na univerzah v Oxfordu, Amsterdamu, Nottinghamu in Harvardu. Med drugim je član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, sodnik ad hoc Evropskega sodišča za človekove pravice.