STA novice / V Evropi se kot datum odprtja meja vse bolj izrisuje 15. junij (zbirno)

"Prizadevamo si za to, da bi lahko 15. junija v Evropi vsi skupaj začeli znova. 15. junij je za turizem nekoliko evropski dan D," je dejal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Kot je dodal, naj bi se Nemčija s tem datumom znova odprla, Italija pa se o tem pogovarja z Avstrijo in drugimi državami. Še pred koncem tedna naj bi se z Di Maiem sestal tudi slovenski zunanji minister Anže Logar.

Italijanski zunanji minister je imel v mislih osnutek predloga nemške vlade, ki naj bi s 15. junijem za svoje državljane odpravila opozorilo pred potovanji za 31 evropskih držav - članice EU, Veliko Britanijo ter članice schengenskega območja Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajn.

Nemška vlada se sicer zavzema za skupne standarde na ravni EU pri odpravljanju ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Predlog, ki bi ga lahko nemška vlada potrdila v sredo, ob tem Evropsko komisijo poziva k pripravi postopka za oceno zaščitnih ukrepov.

Velika večina evropskih držav je sredi marca zaradi pandemije novega koronavirusa zaprla svoje meje. Ob umirjanju pandemije jih zdaj več že odpravlja omejitve na svojih mejah, nekatere jih tudi že odpirajo. Večinoma naj bi se meje po Evropi odprle sredi junija, a države to najavljajo ločeno, pogosto na podlagi dvo- ali večstranskih dogovorov.

Nemalokrat ti dogovori in odločitve držav povzročijo precej vroče krvi. Potem ko Srbije ni bilo med državami, za katere je Črna gora v ponedeljek napovedala odprtje svojih meja 1. junija, so tako denimo srbski mediji ostro napadli vlado v Podgorici. Srbska premierka Ana Brnabić pa je pozvala srbske državljane, naj ne dopustujejo v Črni gori, saj da tam niso zaželeni.

Madžarska pa se je danes pridružila dogovoru Češke in Slovaške, v skladu s katerim bodo njihovi državljani ob časovni omejitvi od srede lahko prehajali meje med temi tremi državami.

V naši vzhodni sosedi se poleg tega 20. junija obeta odprava izrednih razmer, ki so jih uvedli 11. marca zaradi epidemije novega koronavirusa. Parlament je premierju Viktorju Orbanu 30. marca s sprejetjem zakonodaje o izrednih razmerah podelil posebna pooblastila, da lahko v državi vlada z odloki za nedoločen čas, oziroma dokler vlada ne odpravi izrednih razmer, kar je naletelo na številne kritike v Evropski uniji in madžarski opoziciji.

Po svetu je zaradi okužbe z novim koronavirusom umrlo že več kot 340.000 ljudi, od tega v Španiji nekaj več kot 26.800. V tej državi se bo v sredo začelo 10-dnevno žalovanje za njimi. Žrtev so se z državnim žalovanjem že spomnili tudi v nekaterih drugih hudo prizadetih državah, in sicer na Kitajskem, v Italiji in ZDA.

Hudo je v pandemiji prizadeta tudi Rusija, od koder danes poročajo o najvišjem številu smrtnih žrtev v enem dnevu doslej. V zadnjih 24 urah je umrlo še 174 bolnikov, skupno 3807. Okrevalo jih je 12.331, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je znašal prejšnji rekord z 20. maja.

Število novih okužb vztrajno pada, v zadnjih 11 dneh jih dnevno zaznajo manj kot 10.000. Zato v nekaterih delih države rahljajo ukrepe, medtem ko v najbolj prizadeti Moskvi ostaja karantena v veljavi do konca meseca. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ocenil, da so v državi že prešli vrh epidemije.

Okužbe in smrti še naprej naraščajo tudi v ZDA - do ponedeljka se je s koronavirusom okužilo 1,662 milijona ljudi, za covidom-19 pa jih je skupno umrlo več kot 98.000. Ukrepe, uvedene za zajezitev pandemije, kljub temu počasi odpravljajo. V ponedeljek so potekale tudi zelo zadržane proslave spomina na padle vojake.