Navigacija
Portal TFL

STA novice / Za obnovo Evrope po pandemiji 1850 milijard evrov (zbirno)

sreda, 27.5.2020

Bruselj, 27. maja (STA) - Evropska komisija predlaga za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov: 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in še dodatnih 750 milijard evrov za okrevanje. Predlog spremljajo pozivi, naj bo dogovor dosežen pred poletjem, a konsenza glede ključnih vprašanj še ni.

EU je na prelomnici, ki jo bo zaznamovala za vselej. Začelo se je z nevidnim virusom, nastala je kriza brez primere v zgodovini EU, je poudarila predsednica komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi svežnja na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu.

Za spopad s to novo pandemično realnostjo komisija predlaga poseben sveženj "za naslednjo generacijo Evrope". Von der Leynova vse članice poziva, naj pozabijo na stare predsodke in razhajanja ter zagotovijo nov začetek.

V okviru svežnja za okrevanje bo po besedah von der Leynove 500 milijard evrov namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard evrov pa za posojila. Konsenza med članicami glede obsega ter razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili še ni.

Gre za zajeten sveženj s kompleksnim ustrojem, ki vključuje tako spremembe sedanjega večletnega proračuna unije kot prilagoditev predloga prihodnjega večletnega proračuna, z nekaterimi novimi instrumenti in z okrepljenimi starimi orodji.

Jedro načrta za okrevanje je začasen dvig praga lastnih virov v okviru proračuna unije, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na trgih in s tem financiranje okrevanja. Bistveno je, da to ne bo dodatno obremenilo javnih financ članic v primežu pandemije.

Sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: podpori članicam pri reformah in naložbah, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v okviru evropskega sistema za civilno zaščito.

Bistvo vse te pomoči je, da se z njo uresničujejo tudi temeljne prioritete unije: zelena in digitalna tranzicija ter krepitev odpornosti.

Sredstva v prvem stebru v pomoč članicam temeljijo na predhodno določenih največjih možnih nacionalnih alokacijah, ki jih lahko članice izkoristijo, če pripravijo ustrezne načrte za porabo tega denarja. V preostalih dveh stebrih nacionalnih alokacij ni.

Prvi steber vključuje novi instrument za okrevanje in odpornost, novi kohezijski instrument ReactEU ter v podporo pri zelenem prehodu okrepljena sklad za razvoj podeželja in sklad za pravičen zeleni prehod.

Sloveniji je v okviru tega prvega stebra namenjenih 5,071 milijarde evrov vnaprej dodeljenih sredstev, je razvidno iz gradiva Evropske komisije, ki je danes zaokrožilo v Bruslju, ni pa še uradno objavljeno. Od tega je 2,579 milijarde evrov predvidenih za nepovratna sredstva, 2,492 milijarde evrov pa za posojila.

Komisija bo te instrumente podrobneje predstavila v četrtek, ko bo tudi uradno objavila razrez po posameznih članicah.

Nepovratna sredstva, ki si jih bo komisija izposodila na trgih, bo treba vrniti. V Bruslju pojasnjujejo, da bodo dolg vračali skozi večletne proračune po letu 2027. Vrnili naj bi ga do leta 2058. Obveznice komisije bodo imele torej do 30-letno ročnost.

V komisiji izpostavljajo, da obstajajo tri možnosti vračanja nepovratnih sredstev: povečanje nacionalnih prispevkov v proračun, krčenje sredstev za evropske politike ali pa novi lastni viri, torej neke vrste evropski davki.

Komisija zato v okviru svežnja za okrevanje predlaga tudi nove lastne vire, na primer na podlagi evropske sheme za trgovanje z izpusti, v povezavi s plastičnimi odpadki, z uvedbo dajatve za podjetja, ki imajo koristi od notranjega trga, ali nov digitalni davek.

Ker dvig praga lastnih virov v okviru prihodnjega večletnega proračuna terja ratifikacijo v vseh članicah, ki je v kratkem času neizvedljiva in tako ne omogoča zadolževanja na trgu pred januarjem prihodnje leto, komisija predlaga tudi premostitveno rešitev, ki naj bi čim prej zagotovila tok denarja tja, kjer je najbolj potreben.

Predlaga spremembe sedanjega večletnega proračuna za obdobje 2014-2020, ki naj bi zagotovile 11,5 milijarde evrov. Ta sredstva naj bi se razporedila med novi instrument ReactEU, sklad v podporo solventnosti podjetij, krepitev naložbenega programa InvestEU in v podporo Zahodnemu Balkanu. To naj bi bilo nared do septembra letos.

Komisija bo v prihodnjih dneh podrobno predstavila posamezne ključne dele zajetnega svežnja. Najprej bo v četrtek na vrsti instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 560 milijard evrov, ki bodo razdeljena kot nepovratna sredstva in posojila.

Voditelji članic unije bodo o svežnju razpravljali 19. junija, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je predlog komisije označil za "pomemben korak" in opozoril, da je treba storiti vse za dogovor pred poletnim premorom.

Evropski poslanci so v današnji razpravi izpostavljali pomen solidarnosti in spoštovanja evropskih vrednot. Večina je predlog podprla, nekateri pa so bili kritični, češ da se breme financiranja prenaša na državljane.

Slovenski evroposlanci so ocenili, da bo uspešnost Slovenije pri črpanju sredstev iz evropskega sklada za okrevanje, ki ga je danes predstavila Evropska komisija, odvisno predvsem od slovenskih oblasti.

Iz nekaterih ključnih prestolnic so prišli odzivi z različnimi poudarki. Italijanski premier Giuseppe Conte je zelo zadovoljen. Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje dolga pogajanja in meni, da dogovora na junijskem vrhu še ne bo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je predlog pozdravil kot "pomemben dan za Evropo" in izrazil pričakovanje hitrega ukrepanja. Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa vidi v njem temelj za pogajanja.

Za Slovenijo je predlog komisije "korak v pravo smer". Natančneje pa se bo do njega opredelila po temeljiti analizi, podprti z ustreznimi izračuni, so se danes odzvali iz kabineta premierja Janeza Janše.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window