Navigacija
Portal TFL

STA novice / Epidemija covida-19 se zaključuje, družbeno in gospodarsko okrevanje bo še trajalo (ozadje)

sobota, 30.5.2020

Ljubljana, 30. maja (STA) - Z nedeljo v Sloveniji ne bo več razglašene epidemije covida-19. Slovenija se je za ta korak odločila kot prva v Evropi. Epidemija je trajala od 12. marca, za dva meseca so zaprli šole in vrtce, ugasnilo je javno življenje. Za omejitev epidemije in blažitev posledic so bili sprejeti številni ukrepi. Medtem se jeseni pričakuje nov val epidemije.

Okužbo z novim koronavirusom so doslej v Sloveniji potrdili pri 1473 osebah. V zadnjem mesecu se na dan pojavljajo posamični primeri okužb z novim koronavirusom, v bolnišnici se trenutno zdravi še peščica bolnikov s covidom-19, medtem ko so bile na začetku epidemije te številke povsem drugačne. Število okuženih je takrat eksponentno naraščalo.

Prvi primer okužbe so potrdili 4. marca. V dobrem tednu dni je število potrjeno okuženih preseglo stotico, v naslednjih dveh dneh pa 200. Vlada - takrat še pod vodstvom Marjana Šarca - je zato 12. marca razglasila epidemijo, sledili so restriktivni ukrepi in ugašanje javnega življenja, da bi omejili širjenje virusa in preprečili takšen potek epidemije, kot se je takrat odvijal v Italiji, danes pa v Braziliji in Egiptu.

V mesecu dni po prvem potrjenem primeru so zabeležili več kot tisoč okužb v Sloveniji, največ v enem dnevu 26. marca, ko so našteli novih 61 primerov. Tudi podatki Sledilnika za covid-19 o številu aktivno okuženih kažejo, da je bil vrh epidemije v začetku aprila. Glede na epidemiološko raziskavo, ki so jo izvedli konec aprila, je v stik z virusom v državi prišlo okoli 66.000 ljudi.

Doslej je v Sloveniji umrlo 108 bolnikov s covidom-19, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom. V 80 odstotkih je šlo za varovance iz domov za starejše. Okužbo so potrdili v skupaj 14 domovih, v treh so bila večja žarišča bolezni - v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. V teh občinah tudi beležijo največ smrti zaradi covida-19. V občini Šmarje pri Jelšah je umrlo 38 ljudi, v Ljutomeru 20, v Metliki pa 17.

Vlada je epidemijo razglasila zato, da je Civilna zaščita dobila pravno-formalno podlago za nemoteno izvajanje nalog v spopadanju z epidemijo in se je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja. Da bi zamejili širjenje okužbe, so zaprli izobraževalne ustanove in vrtce, odpovedali vsa športna tekmovanja, zaprli meje s sosednjimi državami, vrata so zaprle neživilske prodajalne in lokali, kulturne ustanove in knjižnice. Poleg tega je bilo prekinjeno izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. Na nujne zadeve je bilo omejeno tudi delo v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah.

Ustavil se je javni prevoz, nekaj dni pozneje še zračni potniški promet. Od 20. marca se ljudje z nekaj izjemami niso več smeli zbirati in gibati na javnih površinah, deset dni pozneje je bilo prepovedano tudi prehajanje občin. Obvezna je postala nošnja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih, nekaj časa tudi rokavic.

Ob pozitivnih epidemioloških podatkih je vlada proti koncu aprila začela rahljati nekatere ukrepe. V začetku maja pa so se odprle terase lokalov, knjižnice, določene neživilske trgovine, frizerski saloni, zlatarji in urarji. Vrata so znova odprle tudi splošne knjižnice in cerkve.

Otroci so se ob posebnih zaščitnih ukrepih vrnili v vrtce 18. maja, prav tako učenci prve triade osnovnih šol, kar je omogočalo, da so se številni starši vrnili na delovno mesto. Preostali osnovnošolci bodo zopet sedli v šolske klopi v prihodnjem tednu, dijaki z izjemo zaključnih letnikov pa prihodnje šolsko leto.

Večina dejavnosti, ki so bile v epidemiji zaprte, danes že obratuje ali pa bodo začele delovati v ponedeljek. Takrat bo tudi dovoljeno zbiranje na javnih prostorih do 200 ljudi. Počasi se odpirajo meje s sosednjimi državami.

Javno življenje se tako vrača v stare tirnice, medtem ko bodo gospodarske in socialne posledice epidemije zagotovo ostale vsaj na srednji rok. V marcu, aprilu in maju se je na zavod za zaposlovanje na novo prijavilo skoraj 30.000 brezposelnih, številna podjetja še napovedujejo dodatna odpuščanja.

Državni proračun je v prvih štirih mesecih pridelal skoraj 700 milijonov evrov primanjkljaja, prihodki so se znižali za 9,7 odstotka. Namesto sprva predvidene gospodarske rasti se letos obeta znaten padec BDP. Po različnih ocenah bo ta najmanj petodstoten ali celo več kot osemodstoten.

Za pomoč ljudem, gospodarstvu in tudi denimo zdravstvu je vlada pripravila več obsežnih protikoronskih zakonov, katerih ukrepi so težki več milijard evrov. Zadnji zakonski protikoronski paket je DZ potrdil v petek in bo začel veljati v ponedeljek.

Je pa dejstvo, da če vlada ne bi 14. maja odločila o preklicu epidemije, bi večina ukrepov iz aprilskega protikoronskega zakona veljala še dodaten mesec dni.

Uraden preklic epidemije tako ne pomeni tudi konca bolezni same. Virus še kroži, velik del prebivalstva je zanj še občutljiv, zato so nekateri ukrepi še v veljavi. Priporoča se tudi ohranjanje metra in pol med ljudmi, če to ni možno, pa uporaba maske. Drugi val epidemije se bo, kot predvidevajo strokovnjaki, zgodil jeseni.

Je pa obdobje epidemije zaznamovala afera nakupov osebne zaščitna opreme. Še pred začetkom epidemije so zdravstveni zavodi in zdravniška zbornica opozarjali, da zavodi nimajo dovolj zaščitne opreme. Takrat so bili zavodi sami zadolženi za te nakupe, kar pa se je v drugi polovici marca preneslo na Zavod RS za blagovne rezerve, kjer naj bi določeni politiki posredovali in dajali navodila, katero podjetje naj bo izbrano za posamezno naročilo.

Zaradi te afere je ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška doletela interpelacija, podani sta bili dve pobudi - tako koalicije kot opozicije - za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, s katero bi preiskovali te nakupe. Ker dve komisiji po mnenju pravnikov ne morata preiskovati iste materije, bo ustanovljena tista na pobudo koalicije, ki je prva vložila pobudo.

Ta afera, pa tudi nekatere druge poteze vlade v času epidemije, so razlog, da tisoči kolesarjev že nekaj petkov zapored protestirajo proti vladi in zahtevajo njen odstop.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window