STA novice / Zobčeva: Temeljno vodilo mojega dela je zavezanost varovanju človekovih pravic

Kot je povedala Zobčeva, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".

Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."

Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino ostalih članov senata," je dejala.

Kot sodnica poročevalka na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Nasploh, razen, ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.

Nekateri mediji so ji očitali tudi udeležbo na pravnem simpoziju združenja The Federalist Society v ZDA, ki naj bi močno zastopalo republikansko interpretacijo prava. Po besedah Zobčeve gre za najštevilčnejšo pravniško organizacijo v ZDA, med njenimi člani pa je tudi pet od devetih ameriških zveznih vrhovnih sodnikov, njenih dogodkov pa se udeležujejo tudi sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice.

Glede izjave premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji enega najbolj spolitiziranih sodišč, pa se ni želela opredeliti. Kot je dejala, ima vsak pravico do svojega mnenja.

Zobčeva je rojena leta 1955. Diplomirala je leta 1979 na pravni fakulteti. Istega leta se je zaposlila kot pripravnica na ljubljanskem javnem tožilstvu, nato je kariero nadaljevala kot kazenska sodnica na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V devetdesetih letih je postala sodnica višjega sodišča, leta 2002 pa vrhovnega.

Poleg nje predsednik republike Borut Pahor na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, 14. julija namreč poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa, predlaga še Andraža Terška, ki se je danes tudi predstavil javnosti.