STA novice / Vodenje regionalnega razvoja po oceni računskega sodišča delno učinkovito

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja vlade, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za regionalno politiko, ter občin Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Novo mesto in Ribnica pri vodenju regionalnega razvoja v obdobju med letoma 2014 in 2017.

Kot je ugotovilo, vlada s strateškimi dokumenti ni opredelila ciljev in usmeritev za pripravo regionalnih razvojnih programov programskega obdobja 2014-2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa pri načrtovanju v svojih programih ni celostno obravnavalo ukrepov, ki vplivajo na regionalni razvoj.

Ministrstvo je s predstavniki razvojnih regij pogosto sodelovalo, vendar jim konkretnih vsebinskih usmeritev o regijskih projektih, ki jih bo finančno podprla država, do leta 2016 ni podajalo, kljub temu je v letu 2015 vsem regionalnim razvojnim programom 12 razvojnih regij podalo pozitivna mnenja.

Ministrstvo je ob pomoči vlade v letih 2016 in 2017 vodilo prvi postopek usklajevanj med državo in razvojnimi regijami o ključnih regijskih projektih, ki jih bo država podprla, vendar je postopek potekal počasi in ni bil zaključen v predvidenih rokih. Ob tem ni bilo izkazano, da so bili projekti izbrani na podlagi meril.

Vlada in ministrstvo sta spremljala delovanje sistema regionalnega razvoja in predlagala nekatere spremembe predpisov, ki so bile sprejete. Ministrstvo pa ni imelo vzpostavljenega celostnega sistema spremljanja stanja, ukrepov in učinkov na področju regionalnega razvoja, medtem ko je pripravljalo poročila za posamezna problemska območja.

Glede občin je računsko sodišče menilo, da te v svojih strateških dokumentih in letnih proračunih niso neposredno določile ciljev občine na področju regionalnega razvoja. Potrdile so regionalne razvojne programe, pri čemer predlogi večinoma niso izhajali širšega vidika. Projekti tako večinoma ne temeljijo na analizah, ki bi upoštevale stanje.

Večina občin je posredno usmerjala delo razvojnih institucij s potrjevanjem letnih programov dela in letnih poročil razvojnih institucij ter je podpirala delovanje razvojnih institucij v smeri regionalnosti, ne pa tudi v smeri skladnega razvoja oziroma zmanjševanja razlik znotraj razvojne regije. Obseg sodelovanja občin z razvojnimi institucijami je bil odvisen od velikosti lastniških oziroma ustanoviteljski deležev.

Računsko sodišče je ugotovilo, da občine niso ustrezno zmanjšale tveganja za podvajanje splošnih razvojnih nalog razvojnih institucij, ki jih hkrati sofinancirajo. Občine posamezne regije so skupaj podprle malo projektov razvojnih institucij, ki bi jih lahko označili kot regijske, večinoma je šlo za projekte, ki jih sistemsko sofinancira država.

Sodišče je ocenilo, da v sistemu regionalnega razvoja ni jasno opredeljena vloga občin za skladen razvoj znotraj razvojne regije. Ugotovilo je, da bi za namene učinkovitosti in preglednosti morala vlada in ministrstvo financiranje razvojnih institucij celostno urediti v predpisih, ki urejajo financiranje razvojnih institucij.