STA novice / Odbor DZ za kulturo zavrnil spremembo zakona o knjižničarstvu

Člani odbora so z 11 glasovi proti 4 zavrnili predlog DS, da naj bi v zakonu o knjižničarstvu črtali 46. člen. Kot je povedal svetnik Marjan Maučec, je predlog v DS podal še nekdanji svetnik Franc Kangler, nanaša pa se predvsem na Institut informacijskih znanosti (Izum).

S predlogom bi se odpravile zakonske ovire za sestavo upravnega odbora Izuma, s čimer bi se zagotovila enakopravnejša sestava. Trenutno upravni odbor sestavljajo trije predstavniki različnih ministrstev, pet predstavnikov uporabnikov in en predstavnik zaposlenih. Prav pa bi bilo, da nihče ne bi imel večine, je razlog za spremembo zakona pojasnil Maučec.

V.d. direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič je povedala, da vlada temu nasprotuje. Po njenem mnenju je dosedanja ureditev primerna, saj tako omogoča, da je denimo Cobiss, ki ga je Izum postavil, namenjen širši javnosti, s spremembo pa bi bilo to vprašljivo. Člani odbora so sicer pohvalili delovanje Cobissa in povezanega Sicrisa.

Na seji so se seznanili tudi s poročilom o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, in sicer za leto 2018. Državna sekretarka ministrstva za kulturo Ignacija Fridl Jarc je ob tem povedala, da je resolucija v ponovnem branju. Vodja službe za slovenski jezik Marko Jenšterle pa je pojasnil, da je delovna skupina na ministrstvu med drugim opozorila na področje slovenščine v digitalnem okolju, ki močno zaostaja za drugimi evropskimi jeziki.

V razpravi je Alenka Jeraj (SDS) opozorila, da iz poročila ni razbrati napredka. Ob tem jo skrbi slaba bralna kultura v Sloveniji kot tudi skrb za otroke, ki govorijo druge jezike, kot so denimo albanski otroci. Boji se, da ni dovolj dobro poskrbljeno za njihovo integracijo v družbo, za kar je predpogoj dobro znanje slovenščine.

Violeta Tomič (Levica), ki je med drugim poudarila, da bi morali tudi v DZ paziti na boljšo izreko, je menila, da bralna kultura upada s tehnologijo. Skrbita jo predvsem slovenščina "za mejo" in slovenščina na domačih univerzah. Vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža pa je ocenil, da se nesorazmerje med zakoni in prakso kaže tudi pri pripadnikih obeh manjšin v Sloveniji.

Člani odbora so se seznanili še z letnim poročilom Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2018/2019.