STA novice / Napovedano omejevanje uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo

EU je leta 2006 sprejela enotna pravila za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil. Med drugim je uredba predvidela, da se vzpostavijo kriteriji, ki bi omejevali uporabo zdravstvenih trditev na živilih, ki so s prehranskega vidika manj ugodna, predvsem zaradi vsebnosti nasičenih maščob, soli ali sladkorja.

Ob tem je bilo predvideno, da bo komisija tudi določila profile živil oz. mejne vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in sol, ki jih je zaradi javnozdravstvenih problemov v prehrani potrebno omejevati, vendar tega še ni storila.

"Namen vzpostavitve profilov živil je izogniti se situaciji, ko bi atraktivne prehranske ali zdravstvene trditve prekrile slabšo hranilno sestavo živila, saj pri tem lahko prišlo do zavajanja potrošnikov. Komisija je leta 2009 že poskušala vzpostaviti profile, vendar je naletela na neodobravanje nekaterih deležnikov in se zato leta 2015 odločila za evalvacijo zakonodajne ureditve," je zapisal Igor Pravst z inštituta.

Profiliranje živil je metoda, ki se uporablja za vrednotenje hranilne sestave živil. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko je pojasnila, da lahko s pomočjo profiliranja živil objektivno ocenimo, ali gre z vidika hranilne sestave živila in njegovih sestavin za živilo z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo.

Obstajajo različni modeli za profiliranje živil, ki se med seboj razlikujejo po tem, na kakšen način vrednotijo sestavo živila in katere parametre pri tem upoštevajo. Modeli za profiliranje imajo običajno bodisi določene meje za posamezna hranila, bodisi živila točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk, glede na njihovo hranilno sestavo. Pri tem se ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine.

Na Inštitutu za nutricionistiko so v okviru različnih raziskovalnih projektov zbrali vrsto podatkov, ki so pokazali na potrebo po vzpostavitvi profilov živil, in so bili tudi uporabljeni tekom postopka evalvacije. Med drugim so primerjali prehranski profil preko 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji.

Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, kot so pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk.

"Evalvacija je glede uporabe zdravstvenih trditev za rastlinske dele na živilih pokazala, da proizvajalci živil oz. prehranskih dopolnil pogosto ne dosegajo zakonodajno opredeljenih pogojev rabe, zaradi česar mnogokrat prihaja do zavajanja potrošnikov. V zvezi s tem je predlagana vzpostavitev posebnega postopka za odobritev zdravstvenih trditev za rastlinske dele," je še pojasnila Kušarjeva.

Po preučitvi stanja se kot najustreznejša rešitev kaže upoštevanje tradicionalne uporabe rastlinskih delov, kar je sicer praksa tudi pri dokazovanju učinkovitosti izdelkov v postopku registracije tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. Obenem se je izkazalo, da bi bilo potrebno na evropskem nivoju vzpostavi enoten seznam rastlin, ki bo omogočal nemoteno delovanje evropskega trga ter varno uporabo živilskih izdelkov, ki vsebujejo rastlinske dele, je še dodala.