STA novice / Različne organizacije in združenja od vlade zahtevajo pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi

Svoje zahteve so v skupnem sporočilu za javnost zapisali predstavniki organizacij Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Amnesty International Slovenija, Mirovni inštitut, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit - združenje za dostojno starost, združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Ženski lobi Slovenije.

Od vlade zahtevajo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo v središče postavil uporabnike in njihove potrebe, ki bo temeljil na solidarnosti in uresničeval ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, ki vsem svojim državljanom zagotavlja možnosti za dostojno življenje v vseh življenjskih obdobjih.

Prav tako mora zakon po njihovem prepričanju jasno določiti vire financiranja in natančno opredeliti storitve dolgotrajne oskrbe. Zagotoviti mora ugodne pogoje za razvoj preventivnih socialnih in zdravstvenih ukrepov ter sodelovanje nevladnih organizacij. Zakon pa morajo spremljati različni podporni ukrepi, kot so programi financiranja adaptacij stanovanj, vgradnje dvigal, prevoznih storitev in drugi, ki starejšim olajšajo življenje, hkrati pa lahko razbremenijo sistem dolgotrajne oskrbe, menijo.

Od vlade prav tako zahtevajo dvig sredstev za dolgotrajno oskrbo na evropsko povprečje, saj da obstoječi finančni viri ne zadoščajo potrebam. Slovenija za dolgotrajno oskrbo trenutno nameni 0,9 odstotka BDP, evropsko povprečje pa znaša 1,4 odstotka BDP, so navedli.

Zavzemajo se za svobodno izbiro in nediskriminacijo uporabnikov ter poudarjajo, da sistem dolgotrajne oskrbe uporabnikov ne sme siliti, da zanje skrbijo njihovi svojci. Nuditi pa mora različne oblike družbene podpore, kot sta pravica do plačanega dopusta za skrb za starejše in kombiniranje družinske oskrbe z oskrbo na domu ter občasno institucionalno oskrbo.

Opozorili so na prezasedenost domov za starejše in vse daljše čakalne vrste za storitve na domu, zato zahtevajo pospešitev obnov obstoječih objektov, gradnjo novih domov za starejše ter razvoj drugih oblik pomoči.

Želijo tudi ukinitev obveznosti doplačevanja socialnovarstvenih storitev, saj je Slovenija po njihovih navedbah ena izmed redkih držav na svetu, kjer so otroci kot preživninski zavezanci še vedno zakonsko obvezani doplačevati socialnovarstvene storitve za svoje starše.

V organizacijah zahtevajo objavo zadnjega delovnega osnutka zakona ter aktivno vključenost zainteresirane javnosti v pripravo novega zakonskega predloga. Zagovarjajo pa tudi ustanovitev samostojne institucije za starejše, na primer ministrstva za starejše, ki bo celovito skrbela za urejanje področja skrbi za starejše.