Navigacija
Portal TFL

STA novice / Koronavirus zdesetkal priliv tujih delavcev, ne pa tudi kršitev (tema)

sobota, 13.6.2020

Ljubljana, 13. junija (STA) - Potem ko so delodajalci še pred kratkim tarnali nad pomanjkanjem delovne sile, so tovrstne težave marca z izbruhom epidemije covida-19 povsem splahnele, strmoglavilo je tudi povpraševanje po tujih delavcih. Še vedno je sicer prisotno v dejavnostih, kot sta gradbeništvo in kmetijstvo. Koronavirus pa ni ustavil kršitev pravic tujih delavcev.

Število delovnih dovoljenj skoraj prepolovljeno

V Sloveniji je bilo lani tujcem skupaj izdanih 15.878 delovnih dovoljenj in 26.417 soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Samo med januarjem in majem lani so odgovorni zeleno luč prižgali za 6739 delovnih dovoljenj in 12.054 soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju za prebivanje in delo, v enakem obdobju letos pa sta ti številki zgrmeli na 3883 oziroma 8732, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje.

Največ tujcev sicer ves čas prihaja z območja bivše Jugoslavije. Daleč največ delovnih dovoljenj je bilo tudi v prvih petih mesecih letos izdanih državljanom BiH (3234), sledili so državljani Srbije (637). Ko gre za enotna dovoljenja za prebivanje in delo, pa so prednjačili državljani Kosova (3479), Srbije (2819) in Severne Makedonije (1077).

Še bolj povedni so podatki zavoda o tem, koliko delodajalci od izbruha novega koronavirusa še povprašujejo po tujih delavcih. Potem ko so denimo med marcem in majem lani za tuje delavce razpisali 11.489 delovnih mest, so jih v enakem obdobju letos le še 2925.

Po navedbah zavoda za zaposlovanje je zanimanje za tuje delavce v tem obdobju v medletni primerjavi najbolj upadlo v dejavnosti prometa in skladiščenja, in sicer za 90,9 odstotka. Najmanjši upad je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (-33,3 odstotka) ter trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (-39,2 odstotka).

Še vedno potrebe v gradbeništvu in kmetijstvu

Ne glede na to, da številke kažejo na upad, pa potrebe po tujih delavcih ponekod ostajajo, so za STA opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tujo delovno silo še vedno potrebujejo v transportu, gradbeništvu in sezonskih delih v kmetijstvu, znova pa tudi v nekaterih segmentih turizma, denimo na Obali, je izpostavil glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.

Da v gradbeništvu podjetja še naprej povprašujejo po tujih delavcih, je za STA potrdil tudi direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jože Renar.

"Interventni ukrepi so takoj na začetku prinesli številne težave in nekaj zmede, a ko smo na pristojne začeli naslavljati naše zahteve, so se težave relativno hitro odpravljale. V zadnjih dneh pa nam podjetja sporočajo, da so tudi razmere, vezane na napotene delavce, normalizirane," je povedal.

Ob tem je opozoril, da se lahko položaj glede na epidemiološko sliko hitro spremeni, "kar prinaša določeno negotovost tako za podjetja kot za zaposlene". "Tega doslej nismo poznali. Tako podjetja kot zaposleni morajo za obvladovanje te negotovosti pripravljati ustrezne rešitve," verjame Renar.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so medtem za STA poudarili, da je epidemija kmetom povzročila precej sivih las. Kot je spomnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS, tuji sezonski delavci sprva niso mogli vstopiti v Slovenijo, četudi je bil zanje že sprožen postopek pridobitve delovnih dovoljenj in tudi plačana taksa. Ko jim je bil vstop v državo omogočen, pa je potekal pod posebnimi pogoji. "Treba je bilo organizirati posebne avtobusne prevoze, pridobiti soglasja za prehode državnih meja in tranzit prek sosednjih držav. Pozneje so bile težave tudi pri vračanju sezonskih delavcev v matične države," je opisala razmere.

Vse navedeno je kmetom povzročilo tudi dodatne finančne stroške. Nezanemarljivo ostaja breme plačila karantene, ki je bila odrejena tem delavcem, in testiranja na covid-19, "za plačilo katerega sedaj terjajo kmete".

Glede na to, da se junija ponovno pričakuje prihod tujih sezonskih delavcev, je opozorila, da ostaja problem 14-dnevne karantene. Slovenija je namreč ne pogojuje zgolj za državljane Hrvaške in Madžarske, za sezonske delavce, ki praviloma prihajajo iz Romunije, BIH in Srbije, pa je še obvezna.

Številni tujci v "izjemni negotovosti"

Če je koronavirus upočasnil in zapletel dotok tuje delovne sile v Slovenijo, pa to ne velja za kršitve pravic tujih delavcev. "V Delavski svetovalnici ugotavljamo, da slabih delodajalcev nič ne ustavi pri slabih praksah, niti koronavirus ne. Način, kako goljufati naprej, zgolj prilagodijo spremenjenim okoliščinam," je za STA dejal vodja svetovalnice Goran Lukić.

Kot je ponazoril, so nekateri delodajalci pred letom dni od tujih delavcev zahtevali vračilo regresa, zdaj pa zahtevajo vračilo kriznega dodatka. Spet drugi danes razlagajo, da jim letos regresa ne bo treba izplačati. Tretji so medtem karanteno izkoristili za izredno odpoved tujim delavcem iz krivdnih razlogov, četrti pa so imeli "obilico dela s pisanjem fiktivnih odločb o čakanju delavcev na delo, medtem ko so ti isti delavci morali delati", je nanizal.

"Delavci se po eni strani pogosto soočajo s popolnim komunikacijskim mrkom s strani delodajalca, po drugi strani pa so pahnjeni v situacijo, za katero pravzaprav ne vedo, kakšna je. Ali so na čakanju? Ali so še zaposleni? Moramo vedeti, da je dosti teh delavcev migrantov, ki so vmes recimo vložili papirje za podaljšanje dovoljenj za delo in prebivanje na upravne enote, a ker so imele te v času epidemije poseben režim dela, veliko teh delavcev nima pojma, kaj se dogaja z njihovo dokumentacijo. Ti isti delavci so potem soočeni še s popolnoma kaotično situacijo na prehodu mej, kjer jim en dan govorijo, da gredo v karanteno, drugi dan, da ne. Skratka, ogromno jih je pahnjenih v izjemno negotovost, zato je veliko upravičenih frustracij in živčnosti. Zdaj pa si predstavljajte, da v tovrstni negotovi situaciji še ni plač," je sklenil Lukić.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window