STA novice / V DZ strinjanje o nujnosti vlaganj v prometno infrastrukturo in nestrinjanje glede virov financiranja

Infrastrukturni sklad bi zagotavljal sredstva za vzdrževanje in nadgradnjo cestne in železniške infrastrukture. Za financiranje bi uporabili letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, koncesijsko dajatev Luke Koper, povračila za izredne prevoze, dajatev za odjavljena vozila, pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe in dve odstotni točki DDV letno oz. razliko dviga DDV v času prejšnje krize leta 2013 z 20 na 22 odstotkov.

To skupaj znaša okoli 270 milijonov evrov letno, je dejal Andrej Rajh (SAB). "Z rednimi in stabilnimi viri financiranja bo tako omogočeno stalno vzdrževanje in ohranjaje obstoječe infrastrukture," je poudaril. O nujnosti tega so se strinjale vse poslanske skupine, saj je stanje tako v cestni, še bolj pa v železniški infrastrukturi zelo slabo, so spomnili.

A vlada predloga ne podpira, med drugim zato, ker bi se sklad napajal tudi iz pobranega DDV v posameznem letu. "Vlada meni, da je navajanje dela DDV kot namenskega vira, ki bi se namenjal za investicije v prometno infrastrukturo, neustrezno," je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič.

"Problematike cestne infrastrukture se v SDS zavedamo in smo predlog zakona o proračunskem skladu za investicije za prometno infrastrukturo v DZ predlagali leta 2016, pa ni bil sprejet," je dejal Leon Merjasec, pri tem predlogu pa nasprotujejo viru financiranja iz DDV. "Ne moremo razumeti, da se kot vir za financiranje proračunskega sklada določa DDV," je dodal Ivan Hršak (DeSUS).

Čeprav v SAB niso skrivali, da je predlog v času svojega ministrovanja pripravila predsednica stranke Alenka Bratušek, je to zmotilo sekretarja Miheliča in nekatere druge poslance. Sprašujemo se, zakaj Bratuškova tega predloga ni podala v času svojega ministrovanja na infrastrukturnem ministrstvu, je vprašala Mateja Udovč (SMC). Tudi po njihovem mnenju nabor virov financiranja ni premišljen.

Udovčeva je spomnila, da je aktualni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napovedal ustanovitev posebnega infrastrukturnega sklada, ki bi deloval zunaj proračuna in bi kotiral na borzi. "Upamo, da bo predlog v čim krajšem času predstavil javnosti," je dejala.

Dušan Šiško (SNS) je menil, da je v cestnem skladu in na Darsu dovolj denarja. A dela ne na severnem ne na južnem kraku tretje razvojne osi se ne izvajajo. "Ne bomo se še kmalu vozili po teh cestah. To so vse le obljube," je bil kritičen.

Opozicija je predlogu naklonjena. "Menimo, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, saj predstavlja osnovo za zagotavljanje stalnih in enakomernih virov financiranja za realizacijo trajnostno naravnanega programa dolgoročnih vlaganj v prometno infrastrukturo. V postopku se lahko najdejo izboljšave besedila in morebitne ustreznejše rešitve," je dejal Edvard Paulič (LMŠ).

Podobno je dejal Soniboj Knežak (SD), ki je poudaril nujnost vlaganja v trajnostno mobilnost in prilagajanje prometne infrastrukture trendom: "Finančna sredstva ne smejo biti namenjena le za vzdrževanja, temveč za nove investicije in projekte, ki bodo našo infrastrukturo modernizirale in usmerile v trajnostno in brezogljično mobilnost."

Levica, ki se bo pri glasovanju v prvi obravnavi v četrtek vzdržala, bo predlog, če bo prestal prvo branje, v nadaljevanju podprla. A le, če se bo določilo, kateri projekti se iz sklada lahko financirajo, če bodo projekti prispevali k trajnostni mobilnosti in krepitvi javnega potniškega prometa, če bo predlagatelj dopolnil predvidene finančne učinke in zagotovil, da se sklad ne bo zažrl v izdatke za socialo, zdravstvo, kulturo in izobraževanje, je napovedal Željko Cigler.