STA novice / Lafarge mora za mletje cementa pridobiti okoljevarstveno soglasje

Lafarge Cement, ki je po neuspešnem boju za okoljevarstveno dovoljenje vrata zaprl leta 2015, je na Agencijo RS za okolje (Arso) zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za omenjeni nameravani poseg naslovil septembra lani, dopolnil pa jo je januarja letos.

Trboveljska cementarna bi tako v sklopu obstoječih objektov in naprav v Trbovljah, ki so trenutno v fazi mirovanja, spet začela z dejavnostjo mletja, skladiščenja in odpreme cementa. Vhodne surovine za pripravo cementa bi dovažali od drugod. Iz vloge Lafargea izhaja, da kapaciteta mlina cementa znaša 80 ton na uro, mlin pa bi deloval največ 12 ur dnevno, torej bi znašala največja kapaciteta mlina 960 ton dnevno.

Kot navaja Arso, je treba v primeru mletja cementa upoštevati 24-urno delovanje mlina in ne 12-urno, kot je navedeno v vlogi Lafargea, kar pomeni, da bi bila največja zmogljivost mlina 1920 ton cementa dnevno. Ker to presega prag proizvodne zmogljivosti proizvodnje cementa 1000 ton na dan, je treba po oceni Arsa za nameravani poseg izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Na sklep Arsa pa se trboveljska cementarna lahko pritoži.

V Eko krogu so medtem za STA opozorili predvsem na pričakovano povečanje emisij prahu v okolju, kjer se v radiju enega kilometra že nahajajo mnogi drugi viri prašenja (deponija Bukova gora, kamnolom cementarne, deponija pepela in še morebitni drugi viri).

"Emisije prahu iz nameravanih posegov cementarne in vzporednih aktivnosti so bile v vlogi podcenjene. Območje nameravanega posega je zaradi čezmerne onesnaženosti zunanjega zraka s trdimi delci že zdaj uvrščeno v razred največje obremenjenosti," so dejali v Eko krogu.

Ocenjujejo tudi, da nameravani poseg Lafargea za Zasavje nedvomno pomeni dodatne emisije prašnih delcev tako zaradi same predvidene dejavnosti kot tudi zaradi dodatnega prometa težkih vozil. Poleg ubežnih emisij prahu iz klinker hale je namreč problematičnih tudi na stotine težkih kamionov za dostavo cementa, pepela in ostalih dodatkov ter odvoz produkta.

Poleg emisij prometa in prašenja pri nakladanju in razkladanju materialov Eko krog opozarja še na zmanjšano prometno varnost in škodo na infrastrukturi. Po ocenah naj bi namreč eno tovorno vozilo za prevoz cementa v povprečju povzročilo 33.000-krat večje poškodbe na vozišču kot osebni avtomobil.

Lafarge Cement je brez okoljevarstvenega dovoljenja ostal leta 2014, potem pa je vložil novo vlogo za pridobitev dovoljenja, ki bi jo moral na poziv Arsa dopolniti do aprila 2015.

Ker ji je Inšpektorat RS za okolje in prostor 27. februarja 2015 prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja, je multinacionalka trboveljsko cementarno dala v mirovanje.