STA novice / V EU lani 11-odstotno povečanje prošenj za azil, v Sloveniji 33-odstotno

V EU se je število prošenj za azil lani povečalo s 666.000 na 738.425. Sledilo je 16-odstotno zvišanje v prvih dveh mesecih tega leta, nato je covid-19 privedel do 87-odstotnega padca, a v uradu pričakujejo, da se bo trend rasti števila prošenj nadaljeval.

Lansko leto je bilo prvo po letu 2015, ko se je število prošenj na letni ravni povečalo, tudi zaradi strmega porasta prosilcev iz Venezuele, ki jih je za 103 odstotke več kot leto prej, in Kolumbije, ki jih je na letni ravni za 214 odstotkov več.

Nekatere članice EU, na primer Ciper, Francija, Grčija, Malta in Španija, so prejele lani več prošenj za azil kot v migracijski krizi v letih 2015 in 2016, še navaja urad.

Večino prošenj je zabeležila Nemčija, in sicer 165.615 ali dobro petino. Sledita Francija s 128.940 ali 17 odstotki vseh prošenj in Španija s 117.795 ali 16 odstotki. Najmanj pa sta jih zabeležili Estonija (105) in Latvija (195).

Večina prosilcev za azil je Sircev (80.205 ali 11 odstotkov), Afganistancev (60.700 ali 8,2 odstotka) in Venezuelcev (45.645 ali 6,2 odstotka). V Sloveniji je bilo največ prosilcev za azil iz Alžirije.

V okviru druge sheme preseljevanja, ki predvideva sprejem 50.000 migrantov, je prišlo lani v EU okoli 30.700 oseb, kar je osem odstotkov več kot leto prej. Slovenija ni sprejela nobenega. Že tretje leto zapored je približno dve tretjini preseljenih oseb Sircev, navajajo v uradu.

Nerešenih prošenj je bilo konec lanskega leta 912.000, kar je znatno več kot v obdobju pred letom 2015 in po navedbah urada ponazarja pritisk, pod katerim še vedno delujejo azilni sistemi. V Sloveniji je bilo ob koncu lanskega leta 530 nerešenih zadev, kar je 30 odstotkov več kot leto prej.

Evropska komisija pripravlja nov migracijski in azilni predlog, ki naj bi utrl pot iz zastoja, v katerem se je znašla reforma evropskega azilnega sistema. Predstavitev novega migracijskega pakta je načrtovana po poletnem premoru.