STA novice / Za subvencioniranje skrajšanega delovnika v 14 dneh prijavljenih 23.385 zaposlenih

Zavod je vloge za povračila nadomestila plač delodajalcem najprej sprejemal na podlagi zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, prvega protikoronskega zakona za blaženje posledic epidemije covida-19 in njegove novele, ki so bili v veljavi od 29. marca, 11. in 30. aprila, po izteku epidemije pa jih sprejema na podlagi tretjega protikoronskega zakona, ki je začel veljati 31. maja.

Do uveljavitve tretjega protikoronskega zakona je prejel 46.009 vlog za 275.317 oseb za čakanje na delo in 1020 vlog za 1988 oseb za odrejeno karanteno, po njej pa 10.553 vlog za 61.319 oseb za čakanje na delo in 4048 vlog za 23.385 oseb za skrajšani delovni čas, so na zavodu pojasnili za STA.

Delodajalci lahko po zadnji interventni zakonodaji ukrep subvencioniranja čakanja na delo koristijo le še za junij, vloga pa jim je na voljo od 3. junija. Vlada je sicer v sredo potrdila predlog novele tretjega protikoronskega zakona, v katerem je predvidela podaljšanje čakanja na delo do konca julija in možnost, da bi bile te subvencije, če bodo to zahtevale razmere, na voljo še v avgustu in septembru.

Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so sicer upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.

Vlogo za subvencioniranje skrajšanega delovnika je medtem mogoče oddati od 12. junija, shema pa velja za čas od 1. junija do 31. decembra.

Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa lahko uveljavljajo delodajalci, ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Subvencije za zaposlene so fiksne in mesečno znašajo 112, 224, 336 oziroma 448 evrov - odvisno od tega, za koliko je skrajšan njihov delovnik.

Državne subvencije za primer odsotnosti zaposlenih zaradi karantene medtem od junija niso več na voljo, a se bo to kmalu spremenilo. Predlog novele tretjega protikoronskega zakona namreč predvideva, da bo ta strošek znova prešel na državo. Država naj bi ga v primeru, da delavec odločbo o karanteni dobi na meji ob vstopu v državo, poravnala v višini 50 odstotkov plače zaposlenega, v primeru, da je odločba delavcu izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v višini 80 odstotkov plače zaposlenega.