STA novice / Bruselj in London v intenzivne pogovore o odnosih po brexitu

Pogovori so se začeli s prvim fizičnim srečanjem glavnih pogajalcev Barnierja in Davida Frosta od uvedbe omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa. V dosedanjih, pretežno virtualnih pogajalskih krogih ni bilo bistvenega napredka.

V primerjavi z dosedanjimi pogajanji potekajo ti intenzivni pogovori v ožjem krogu in so bolj osredotočeni. V ospredju bodo ključne sporne točke: vprašanje enakih konkurenčnih pogojev, ribištvo, pravosodno sodelovanje in arhitektura sporazuma.

Srečanja so predvidena ves julij, izmenično v Bruslju in Londonu. Naslednji krog pogajanj bo tako že prihodnji teden v Londonu, nato pa se bodo sestali vsak teden do konca julija in tudi v drugi polovici avgusta.

Glavni britanski pogajalec Frost je sicer nedavno dobil dodatno nalogo - premierju Borisu Johnsonu bo svetoval o nacionalni varnosti. Na vprašanje, kaj to pomeni za pogajanja, so v Bruslju danes dejali le, da je Frost tukaj in da je to najpomembneje.

Na britanski strani pa so zatrdili, da bo Frost ostal glavni pogajalec, dokler strani ne dosežeta dogovora, in da bo to njegova glavna prioriteta. Ob tem so spomnili, da so že jasno povedali, da pogajanj ne želijo vleči v jesen.

V EU sicer opozarjajo, da je rok za dogovor oktober, saj je treba pustiti nekaj časa tudi za ratifikacijo, bodisi le v Evropskem parlamentu bodisi tudi v vseh parlamentih članic, odvisno od vrste sporazuma.

Bistvenega napredka v dosedanjih pogajanjih, ki so se začela marca in jih je močno ohromila tudi pandemija novega koronavirusa, ni bilo. Glede omenjenih ključnih vprašanj sta strani še vedno na nasprotnih bregovih.

Združeno kraljestvo se je od unije sicer ločilo konec januarja, a brexit se bo dejansko zgodil konec leta, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem je država še vedno del notranjega trga in carinske unije, zato ljudje in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva izstopa še ne občutijo.

Če dogovora o novem sporazumu do konca leta ne bo, bodo trgovinski odnosi med stranema temeljili na minimalnih standardih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki vključujejo carine.