STA novice / OZS bi v četrtem protikoronskem zakonu reševala tudi likvidnost podjetij

Predsednik OZS Branko Meh je na današnji seji upravnega odbora ocenil, da predlog četrtega protikoronskega zakona v prvi vrsti prinaša ukrepe za reševanje delovnih mest. "Vendar če bodo šla podjetja v stečaj, tudi čakanje na delo ne pride v poštev, saj bodo zaposleni izgubili delovna mesta. Prioritetno moramo torej rešiti likvidnost podjetij, ki je še vedno slaba, je dejal.

Da je likvidnost velik problem, po njegovih besedah kažejo tudi podatki o številu blokiranih transakcijskih računov poslovnih subjektov, ki je v času epidemije poskočilo s 3391 na skoraj 55.000.

Med ukrepi, ki bi jih bilo treba vključiti v četrti protikoronski zakon, člani upravnega odbora OZS predlagajo poroštveno shemo z večjim poroštvom države in višjim zneskom kredita ter dodatna sredstva za programe Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke.

Ukrep čakanja na delo naj se podaljša do konca leta, pri čemer naj imajo delodajalci možnost sočasno koristiti tudi ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Poleg tega predlagajo še znižanje stopnje DDV za gostinstvo, domačo in umetnostno obrt, fotografske in kozmetične storitve, kemično, čevljarsko in šiviljsko dejavnost. Vlada naj omogoči tudi posebne finančne spodbude za tiste, ki so imeli v času epidemije prepoved dela. Med predlogi sta še zagon državnih investicij, kjer bi delo dobili slovenski ponudniki, ter pomoč pri prestrukturiranju podjetij.

Člani upravnega odbora prav tako pričakujejo, da bo vlada v zakon vključila možnost izplačila neobdavčenega regresa do konca leta 2020. Zaradi nelikvidnosti je izplačilo regresa za mnoge delodajalce velik zalogaj. Predlagajo še, da se DDV plača po plačani realizaciji, kar bi pripomoglo k boljši plačilni disciplini. To bi omogočilo tudi pridobitev vračila DDV pred zaključkom stečajnega postopka.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki ga je vlada potrdila v nedeljo zvečer, podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija. Ob tem določa, da lahko vlada ukrep pred njegovim iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra.