STA novice / Na seji sveta varuha za človekove pravice opozorilo o nujnosti tehtanja omejevalnih ukrepov

Člani sveta so, kot so sporočili po seji, varuhu svetovali, naj pozove vlado, da pred sprejetjem vsakega ukrepa, ki ga načrtuje za zajezitev epidemije, opravi predhodno presojo posledic ukrepov na človekove pravice in temeljne svoboščine.

"Posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, za katere se oceni, da so glede na epidemiološko situacijo nujni, morajo biti dobro premišljeni in pretehtani ter ustrezno zakonsko podkrepljeni. Pri sprejemanju novih ukrepov, tako na zakonski kot podzakonski ravni pa je treba upoštevati človekove pravice in temeljne svoboščine, sorazmernost, nediskriminacijo in predvsem tudi potrebo po transparentnem sprejemanju predpisov," je po njihovih navedbah na seji opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Kot je dejal, je nujno, da vlada v dialogu z vsemi deležniki vnaprej pripravi akcijske načrte in ustrezne protokole. Po njegovem mnenju pa je treba sprejeti tudi jasna merila za delovanje različnih institucij in organov.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v izjavi pred sejo sveta poudaril, da ukrepe sprejemajo za dobro in v dobro ljudi. Zagotovil je, da pri ukrepih vedno tehtajo njihovo sorazmernost in je zanje institucija varuha človekovih pravic izjemno pomembna, ker jih opozarja, da imajo to stalno pred očmi.

Med predvidenimi ukrepi je tudi aplikacija za sledenje okužbam. Svetina je pred sejo sveta izpostavil vprašanja, kdo in zakaj zbira podatke, kako se bodo ti podatki obdelovali in do kdaj se bodo zbirali. To so osnovna vprašanja, na katere morajo biti jasni odgovori, je poudaril.

Omejevanje pravic je po njegovih besedah v krizah sicer dopustno, a mora biti sorazmerno. Pri tem je izpostavil, da človekova zasebnost in človekove pravice temeljijo na zakonodaji, ki ne sme biti v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in slovensko ustavo. Za vsak poseg mora biti jasna zakonska podlaga. Če bodo pri varuhu ugotovili, da so sprejete rešitve v nasprotju z ustavo, pa se bodo obrnili na ustavno sodišče, je dejal.

Glede domov za starejše je Svetina izrazil pričakovanje, da bodo sprejeti ukrepi omogočali človekove pravice in dostojanstvo starostnikov. Varuh meni, da so obiski lahko omejeni, ne pa popolnoma prepovedani. Izhodi stanovalcev starejših pa so lahko prepovedani zgolj, če za to obstaja zakonska podlaga oz. če dobijo stanovalci odločbo, na podlagi katere imajo možnost sodnega varstva.

Minister je sicer ob zadnjem izbruhu okužb v vipavskem centru starejših ocenil, da so se vodstvo in ekipa s tem soočili izjemno profesionalno in hkrati predano. Direktor, s katerim je govoril v nedeljo in danes, pa da pravi, da so zadeve pod nadzorom.

V prvem valu epidemije se je pokazalo, da je bila ena najboljših praks čim hitrejši umik na virus pozitivnih stanovalcev iz doma, kjer je to mogoče, in v Vipavi so to skupaj z resorjem zdravja dobro zagotovili, je dejal Cigler Kralj. Sicer pa po njegovih besedah generalno zapiranje domov ni v pristojnosti ministra za delo. Sta pa ves čas v stiku z zdravstvenim ministrom, v stiku so tudi njuni strokovni sodelavci. Če bo potrebno, pa lahko ministrstvo za zdravje pripravi ustrezne pravne podlage, da bi morda z nekimi bolj restriktivnimi ukrepi zaščitili stanovalce domov, je še dodal.

Sicer pa je minister kot nosilni ukrep interventnega zakona za morebitni drugi val epidemije, ki danes začenja parlamentarno pot, izpostavil možnost začasnega čakanja na delo doma za en mesec, pri čemer lahko vlada ukrep s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, a ne dlje kot do 30. septembra. Po njegovih besedah je bil ta predlog, ki ga je v petek obravnaval Ekonomsko-socialni svet, pozitivno sprejet tudi pri socialnih partnerjih.

Kot še eno pomembno določbo omenjenega zakonskega predloga je izpostavil 31 milijonov evrov, ki se namenjajo socialnim zavodom za interventni namen financiranja kadrov. Kadrovska in finančna podhranjenost je namreč bistvena težava socialno-varstvenih zavodov že pri opravljanju njihovih rednih nalog, kaj šele nalog v času epidemije. Ob tem je minister spomnil, da je ena bistvenih prioritet njegovega mandata tudi zagotoviti vsaj 2000 novih mest za oskrbo starejših. V predlogu zakona bi sicer uredili tudi nadomestilo plače za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

Svet varuha za človekove pravice je, kot je pojasnil Svetina, posvetovalno telo varuha, v katerega so vključeni predstavniki državnih organov, pa tudi civilne družbe. Svet se sestane trikrat ali štirikrat letno in obravnava aktualno problematiko.