STA novice / Nevladniki pozvali k bolj pravični azilni politiki (dopolnjeno)

V iniciativi so poudarili, da Eritrejo obvladuje vojaška diktatura, ki ne spoštuje človekovih in delavskih pravic, zaradi česar se Eritreja na indeksih o prisilnem delu uvršča v vrh držav z najvišjo stopnjo prisilnega dela. Eritrejski državljani so pogosto prisiljeni tudi v večdesetletno služenje vojaškega roka.

"Videl sem, kako so kričali in pretepali ljudi, ki so bili zelo utrujeni. Takrat kot hrana je prišel tudi zdravnik. Če si šel k zdravniku, si zamudil hrano. Bolje je bilo vzeti hrano. Zdravnik ti ni mogel pomagati, lahko je dal le po tableto ali dve. Če nisi mogel hoditi in delati, če si obnemogel, so te odpeljali z avtomobilom, neznano kam. Nisem videl, da bi se kdo vrnil. Morda so ti preživeli, morda so umrli," se eden od Eritrejcev, ki mu je MNZ letos zavrnil prošnjo za mednarodno zaščito, spominja ravnanja stražarjev in razmer v eritrejskem delovnem taborišču.

Od konca leta 2019 ministrstvo za notranje zadeve v večjem številu zavrača prošnje za mednarodno zaščito Eritrejcev, so poudarili v inciativi. Praksa po njihovem preseneča in odstopa od preteklega ravnanja MNZ, ko je številnim eritrejskim prosilcem, ki so v Slovenijo prispeli po relokacijskem programu, izdalo pozitivno odločbo.

Večina Eritrejcev, ki je nedavno prišla v Slovenijo po balkanski migrantski poti in vložila prošnjo, pa je prejela negativno odločbo. MNZ je od približno 15 eritrejskih prosilcev izdalo pozitivno odločbo le trem. MNZ se v odločbah sklicuje na domnevno izboljšano stanje v Eritreji, kar je po navedbah iniciative v nasprotju z aktualnimi poročili mednarodnih organizacij in evropskih institucij.

Negativne odločbe MNZ močno odstopajo tudi od povprečja v ostalih državah EU, poudarjajo v iniciativi. Po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) evropske države več kot 80 odstotkom eritrejskih prosilcev odobrijo prošnjo za mednarodno zaščito že na prvi stopnji.

"Nestrokovno in brezbrižno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito služi krepitvi represivne migracijske politike Slovenije in EU," so zapisali v iniciativi.

Zato od ministrstva zahtevajo odgovore na vprašanje, kako pojasnjuje spremembo pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito Eritrejcev in katere spremembe v Eritreji opravičujejo tovrstno spremembo v rezultatu novih prošenj za mednarodno zaščito. Med drugim jih zanima tudi, kaj ministrstvo sprejema kot objektiven in nepristranski vir o stanju v Eritreji.

Pripravili so tudi javni poziv, v katerem opozarjajo na te razmere. Izjavo je pripravila iniciativa InfoKolpa, pridružilo pa se je še osem drugih organizacij, med drugim Amensty International Slovenija in Mirovni inštitut.

Na ministrstvu so danes zavrnili trditev o kakršnem koli nestrokovnem in politično motiviranem odločanju v postopkih priznanja mednarodne zaščite, kar velja tudi za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito državljanov Eritreje. Kot so pojasnili, podatek o odstotku priznanja mednarodne zaščite za določeno izvorno državo ne vpliva na odločitev o konkretnem primeru, saj se vsaka prošnja obravnava individualno.

MNZ v vsakem primeru prošnje upošteva in presoja vse osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca. Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito je, da v postopku čim bolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito, so sporočili z ministrstva.

Dodatno so pojasnili, da je MNZ od januarja letos zavrnil 18 prošenj eritrejskih državljanov, v štirih primerih pa je bil prosilcem priznan status begunca. Zoper odločitev je vložilo tožbo 17 prosilcev. Do danes je upravno sodišče štiri tožbe zavrnilo in potrdilo odločitev ministrstva, štiri tožbe pa zavrglo. V odločanju pri sodišču je še devet zadev.