STA novice / Raziskava: Epidemija na slovenska podjetja vplivala bolj neenakomerno kot recesija leta 2009

Jeseni 2009 je o negativnih učinkih tedanje svetovne gospodarske krize poročalo 79 odstotkov podjetij, sodelujočih v raziskavi, ki jo je Društvo za marketing Slovenije izvedlo takrat. Pozitivne učinke je takrat zaznavalo šest odstotkov sodelujočih, so sporočili iz društva. "V primerjavi s krizo 2009, ko podjetja v veliki večini niso zaznavala pozitivnih učinkov gospodarske krize, je torej opazna večja asimetrija," so poudarili.

Da epidemija ni prizadela vseh podjetij enako, po njihovih besedah nakazuje tudi podatek, da le 41 odstotkov podjetij meni, da bodo zaradi epidemije prizadeta v enaki meri kot druga podjetja v panogi. "Če pogledamo oceno iz leta 2009, ugotovimo, da je takrat 63 odstotkov podjetij ocenilo, da bodo prizadeta v enaki meri kot druga podjetja v panogi," so navedli.

Več kot polovica podjetij tudi po epidemiji načrtuje isti obseg marketinških aktivnosti (56 odstotkov). 21 odstotkov podjetij načrtuje zmanjšanje obsega aktivnosti, 24 odstotkov pa povečanje.

Skoraj tri četrtine podjetij (71 odstotkov) namerava finančna sredstva, namenjena marketingu, tudi leta 2021 ohraniti na enaki ravni. V času gospodarske krize leta 2009 so podjetja marketinške proračune največkrat omejevala.

Pred epidemijo so podjetja med vsemi marketinškimi aktivnostmi v največji meri načrtovala vložke v marketinško-komunikacijski splet (90 odstotkov), sledijo upravljanje odnosov s kupci oz. uporabniki (76 odstotkov), razvoj izdelkov, storitev in znamk (75 odstotkov), razvoj tržnih poti (67 odstotkov) ter izvajanje tržnih raziskav (41 odstotkov).

Gledano podrobneje po marketinških aktivnostih so podjetja pred epidemijo v največji meri načrtovala vložke v oglaševanje v družbenih medijih (87 odstotkov), odnose z javnostmi (73 odstotkov), razvoj novih izdelkov (70 odstotkov), organizacijo dogodkov (70 odstotkov) in neposredni marketing (68 odstotkov).

Med načrtovanimi marketinškimi aktivnostmi pa se pričakuje več vlaganja v odpiranje digitalnih prodajnih poti (62 odstotkov), uvajanje novih poslovnih modelov (50 odstotkov), aplikacije in spletne vmesnike za uporabnike (47 odstotkov) in oglaševanje na družbenih omrežjih (46 odstotkov).

Predsednica društva za marketing Petra Čadež je ob objavi rezultatov raziskave ocenila, da je kljub negativnim učinkom epidemije zaznati pozitiven premik v strateškem dojemanju marketinga v podjetjih. "Zaznati je, da so nekatera podjetja znotraj dane situacije poiskala nove priložnosti in prilagodila svoje strategije," je dodala.

Matjaž Robinšak iz Valicona pa je dejal, da najverjetneje prihaja obdobje, ko se bo moral marketing še večkrat prilagoditi. "Nenehno iskanje novih modelov in iskanje novih priložnosti bosta ključ do uspeha," je poudaril.

Raziskavo so izvedli junija na vzorcu 64 podjetij, včlanjenih v Društvo za marketing Slovenije.