STA novice / Vlada čaka predloge ministrstev za prihranke

Vlada je usmeritve za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020, ki ga je spričo nepričakovanih izdatkov ob epidemiji covida-19 napovedala že pred nekaj meseci, sprejela prejšnji četrtek. Ministrstvom je naložila pripravo ukrepov za omejitev rasti oz. znižanje izdatkov, predvsem v smeri odložitve izdatkov, ki niso nujni.

Kdaj bo vlada predlog rebalansa predložila v obravnavo v DZ, na finančnem ministrstvu niso natančni. Mora pa v skladu z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju iz letošnjega marca to storiti v 90 dneh po razglasitvi konca epidemije, vendar ne pozneje kot 1. septembra. "Vlada bo predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna v DZ predložila v zakonsko določenem roku," so zapisali.

Trenutno je zgornja meja dovoljenih izdatkov državnega proračuna v letu 2020 določena pri 10,36 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 10,77 milijarde evrov. Država naj bi torej v skladu z novembra lani sprejetim proračunom to leto končala s presežkom, a zaradi financiranja ukrepov ob epidemiji je že jasno, da ne bo tako.

O konkretnih številkah trenutno ni znanega še ničesar. Okvirov za pripravo finančnih načrtov resorjev namreč po trditvah ministrstva še niso določili.

Hkrati z usmeritvami za pripravo predloga rebalansa proračuna 2020 je vlada prejšnji teden sprejela tudi usmeritve za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2021 ter predloga proračuna za leto 2022. Slednja mora v skladu s poslovnikom DZ poslancem v obravnavo predložiti najpozneje do 1. oktobra.

Skladno s temi usmeritvami morajo resorna ministrstva pripraviti tako nabor ukrepov za omejitev rasti oziroma znižanje, zlasti nenujnih izdatkov, kot tudi pripraviti nabor strukturnih reform, ki bodo podlaga za črpanje sredstev iz pred kratkim v Bruslju dogovorjenega sklada za okrevanje in odpornost.

Na skupen okvir proračunskih izdatkov seveda vpliva tudi obseg sredstev EU, na katere lahko v okviru prihodnjega večletnega finančnega načrta EU računa Slovenija.

Gre za 10,5 milijarde evrov, od katerih bo največ treba porabiti v naslednjih treh letih. Za leto 2021 je tako predvidenih skupaj več kot 1,5 milijarde evrov evropskih sredstev, v letu 2022 skoraj 1,4 milijarde evrov, v letu 2023 pa malo manj kot 1,2 milijarde evrov. Za naslednje leto to pomeni štirikrat več sredstev kot običajno, kako jih čim bolj uspešno počrpati, pa je prejšnji teden na delovnem posvetu razpravljala tudi vlada.

Za črpanje evropskih sredstev bo treba pripraviti tudi nekatere strukturne reforme. Vlada še ni sprejela odločitve o konkretnih reformah, saj morajo najprej nabor možnih reform predlagati ministrstva in vladne službe.

Med prednostnimi nalogami v prihodnjih dveh letih sicer vlada izpostavlja reforme in investicije na področju socialne in pokojninske zakonodaje, izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti, sistemske ukrepe na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter investicije, ki bodo pripomogle k okrevanju in gospodarski rasti, odpiranju delovnih mest, produktivnosti ter okoljski in energetski politiki.