Navigacija
Portal TFL

STA novice / Razprava o zakonski poenostavitvi dela na domu še letos (tema)

ponedeljek, 10.8.2020

Ljubljana, 10. avgusta (STA) - Epidemija covida-19 je tudi v Sloveniji povzročila razmah dela na domu, ministrstvo za delo pa še v letošnjem letu napoveduje razpravo o posodobitvi pravne podlage za tovrstno delo. Delodajalci si sprememb zelo želijo, v sindikatih pa so bolj previdni, pri čemer se bojijo predvsem časovnih obremenitev zaposlenih. Pravega nadzora sicer trenutno ni.

Na Inšpektoratu RS za delo so zaradi navala prijav dela na domu že marca spremenili sistem beleženja, tako da ne vodijo več evidence po številu delavcev, temveč le še po prijavljenih delodajalcih.

Kot so pojasnili za STA, je letos tako organiziranost dela prijavilo že 10.566 delodajalcev, lani pa je v celotnem letu od doma delalo 2062 zaposlenih.

Cigler Kralj: Plusi za podjetja in zaposlene

Minister za delo Janez Cigler Kralj je že večkrat javno povedal, da je naklonjen delu na domu, in napovedal pravno podlago, po kateri bo odrejanje enostavnejše.

"Delodajalci s takšno obliko dela lahko delovni proces naredijo bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Takšna oblika dela je praviloma pozitivna tudi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja," so na ministrstvu za STA povzeli stališče Ciglerja Kralja.

Trenutno sicer zakon o delovnih razmerjih predpisuje več obveznosti za delo na domu, in sicer mora delodajalec poleg tega, da o tem obvesti inšpektorat, z zaposlenim skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

Kar se tiče varnih pogojev dela, je ne glede na prostor opravljanja dela delodajalec tisti, ki jih mora zagotoviti.

Delavec, ki dela na domu, pa ima enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela. Ima pa še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.

Da bi spodbudili uporabo in možne poenostavitve izvajanja dela na domu, bodo na ministrstvu pripravili analizo zakonskega okvira ter pripravili usmeritve za prihodnji čas.

Preučili bodo možnost nadgraditve obstoječe ureditve, tako da bi se v primeru dogovora o delu na domu pogodbo o zaposlitvi lahko spremenilo le z aneksom in ne bi bilo treba skleniti nove pogodbe. Preverili bodo tudi možnost priprave e-obrazca ali spletne prijave na inšpektorat, preko različnih kanalov pa okrepili informiranje deležnikov glede uporabe dela na domu, so nanizali.

Cigler Kralj si želi razpravo o tem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) odpreti še letos.

Delodajalci bi spremembe uvajali v kolektivne pogodbe

Odprtja tega vprašanja se posebej veselijo delodajalci. "Fleksibilni ureditvi dela na domu oz. dela na daljavo smo naklonjeni, saj ga štejemo kot sodobno obliko zaposlitve, ki jo je treba razvijati," je za STA poudarila Metka Penko Natlačen iz pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ta oblika se je po njenih besedah izkazala kot "izredno uporabna za določene delodajalce in določene vrste del in delovnih mest".

Posebna delovna skupina pri GZS je tako že pred počitnicami sprejela izhodišča, da se delo na domu čim bolj uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri čemer bi tudi sami odrejanje omogočili s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Razrahljali bi še obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja pogojev za delo na domu; opredelili prispevek za uporabo delovnih sredstev delavca in pravico do odklopa od elektronskih in tehnoloških medijev, ki bi delavca zaščitila v smislu ustrezno trajajočega počitka, ter uredili možnost sklenitve dela na domu kot variante pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je naštela Penko Natlačnova.

Informacije GZS s terena "zagotavljajo, da je izkušnja dela na domu v času koronske krize odpravila strah pred to obliko dela". "Obstaja nedvomen interes delodajalcev, pa tudi zaposlenih, za najširši spekter dela pojavnih oblik na domu," je zatrdila sogovornica in dodala, da je ta način opravljanja dela posebej privlačen za starejše, bolj oddaljene, mlade mamice, sodelavce pri posameznih projektnih nalogah ...

V GZS zato kolektivna dogovarjanja v tej smeri pričakujejo že jeseni, pri tem pa upajo na aktivno sodelovanje sindikatov.

Sindikate skrbita zdravje in nadzor

A v sindikatih so, ko gre za spremembe, bolj previdni. "Vsaka oblika dela ima pozitivne in negativne učinke. Tudi vsakega dela se na domu ne da opravljati," je za STA poudarila izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Mateja Gerečnik.

"Sindikati tej obliki dela nismo nenaklonjeni, opozarjamo pa, da je treba delo od doma ustrezno urediti najprej v zakonu, nato pa vzpostaviti tudi ustrezne mehanizme učinkovitega nadzora, ki pa je pri tej obliki dela še težji," je dodala.

Gerečnikova se sicer zaveda, da je oblika dela na domu trenutno v zakonodaji omenjena le kot možnost in da ni dovolj urejena.

Glede na izkušnje iz epidemije je kot problematično izpostavila časovno obremenitev delavca. "Kar se na prvi pogled zdi prednost, lahko preraste v to, da je delavec delodajalcu na razpolago 24 ur na dan. Na delovnem mestu se delovni proces z odhodom domov tudi fizično prekine, pri delu od doma pa obstaja nevarnost, da je naša časovna obremenitev daljša in bolj intenzivna, kar lahko vodi v izgorelost," je posvarila.

"Predvsem pa je treba opozoriti na vidik varnega dela, tudi na obravnavanje potencialnih nezgod pri delu. Ta vidik je še bolj kompleksen in potreben resne, strokovne obravnave," je pozvala.

S terena sicer po njenih besedah dobivajo informacije o plusih in minusih dela na domu. Med prvimi je poleg že omenjene časovne obremenitve omenila pomanjkanje socialnega stika, med drugimi pa individualno urejanje delovnih dni. "Se pa večina strinja, da ima delo v urejenem delovnem okolju več prednosti kot delo od doma, optimalno pa bi se pri nekaterih oblikah dela obnesla kombinacija enega in drugega," je sklenila.

Na inšpektoratu so potrdili, da pravi nadzor na področju dela od doma trenutno ni mogoč. Na domovih zaposlenih ga ne opravljajo, saj za to nimajo pristojnosti. So pa prejeli nekaj prijav delavcev, da delodajalec dela od doma ni ustrezno prijavil.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window