Navigacija
Portal TFL

STA novice / Zaradi covida-19 znaten upad tujih sezonskih delavcev v kmetijstvu (tema)

ponedeljek, 24.8.2020

Ljubljana, 24. avgusta (STA) - Slovenija ima v sezoni v kmetijstvu že vrsto let težave z delovno silo. V preteklosti so kmetje pomanjkanje reševali s tujimi delavci, letos pa se pri tem zapleta zaradi covida-19. Spomladi so bile meje zaprte, zdaj pa so mnoge države na rdečem seznamu, tako da morajo delavci iz njih v Sloveniji najprej v karanteno. Upad tujcev je zato znaten.

Največje težave v hmeljarstvu in sadjarstvu

Kmetijski pridelovalci so se ob izbruhu epidemije covida-19 znašli v hudih težavah, saj so zaradi zaprtih meja večinoma ostali brez tuje delovne sile, "po začetnem šoku pa so se stvari vseeno malce omilile", so za STA aktualno stanje na področju sezonskega kmetijskega dela opisali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma sicer največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, trenutno pa je največje povpraševanje po pomoči pri obiranju hmelja, sadja in v zelenjadarstvu. Prav tu tudi najbolj pogrešajo tuje delavce.

V KGZS so pojasnili, da hmeljarji zdaj potrebujejo sezonske delavce za spravilo pridelka. "Sicer pol manj kot za spomladanska dela, a še vedno okoli 400," so opozorili. Sezonski delavci v večini prihajajo iz Romunije, nekaj iz BiH, nekatere hmeljarske kmetije pa zaposlujejo tudi domačo delovno silo, so pojasnili. Tako Romunija kot BiH sta poleti pristali na rdečem seznamu, zato vse delavce od tam najprej čaka karantena.

Delavci so v času karantene nastanjeni na hmeljarskih kmetijah. "Vsi hmeljarji se zavedajo pomena karantene in jo tudi dosledno izvajajo," so zatrdili v zbornici.

Hmeljarji pa imajo zaradi karanten kar nekaj težav pri oskrbi nasadov, so poudarili in spomnili še na neurja, ki so v prvi polovici avgusta povzročila veliko škode v hmeljiščih, saj so se podirale žičnice, mnoge rastline pa so popadale na tla. "A hmeljarji do izteka karantene nimajo dovolj delovne sile, da bi lahko rastline v padlih žičnicah začeli obirati oz. da bi rastline, ki so na tleh, ponovno obesili na oporo. Poleg tega pa bi nekateri hmeljarji morali čim hitreje začeti z obiranjem tudi zaradi zdravstvenega stanja hmeljišč (peronospora)," so opozorili.

Med epidemijo so imeli težave tudi sadjarji in zelenjadarji, ki večinoma zaposlujejo delavce iz BiH in Srbije, saj je bil tudi prihod teh delavcev ustavljen. "Sedaj so se spet vzpostavile povezave in z upoštevanjem navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje poteka to najemanje tuje delovne sile nekoliko lažje. Seveda pa delavcev v obeh panogah še vedno primanjkuje," so povedali v KGZS.

Močan upad tujih delavcev

Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, je bilo med januarjem in julijem letos tujcem izdanih 82 delovnih dovoljenj za sezonska dela v kmetijstvu, lani v tem času pa 192.

Zavod sicer na svoji spletni strani trenutno objavlja informacijo o 14 ponudnikih sezonskega dela v kmetijstvu. Ti bodo v obdobju od avgusta dalje potrebovali od 610-670 delavcev. Seznam ponudnikov se lahko do jeseni še razširi. Povpraševanje je, tako na zavodu, primerljivo z lanskim poletjem, ko so objavili informacijo o 15 ponudnikih del. Tedaj so za obdobje od avgusta dalje napovedali celo večje potrebe po sezonskih delavcih kot v letošnjem letu.

V tej luči so na zavodu opozorili, da imata največji vpliv na obseg sezonskih del oz. na število potrebnih sezonskih delavcev sezona oz. obseg pridelka.

Najhujše težave z iskanjem sezonskih delavcev so bile torej ob izbruhu epidemije covida-19. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zato 10. aprila na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, so se na ta poziv spomladi odzvali 603 posamezniki.

Ministrstvo je zaradi nastalega položaja maja letos vzpostavilo tudi spletni portal za posredovanje sezonskega dela sezonanakmetiji.si, ki ga je samo v zadnjih 30 dneh obiskalo 7732 obiskovalcev, največ iz Slovenije, nekaj pa tudi iz sosednjih držav - BiH, Hrvaške in Italije.

Aktivno se je odzval tudi zavod, ki je v času epidemije s ponudbo kmetijskih del seznanil več kot 18.000 brezposelnih oseb. S ponudniki del, ki potrebujejo pomoč pri iskanju delavcev, pa ves čas sodelujejo svetovalci lokalnih uradov za delo, so pojasnili.

Fizično naporno in slabše plačano

"Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo. Za nekatere je lažje najti delavce (obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine. Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na odprtem, je občasne/začasne narave. Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, za sezonsko delo se zato odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo," so poudarili.

Za brezposelne pa opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu po njihovih besedah vendarle predstavlja možnost zaslužka v času aktivnega iskanja nove zaposlitve.

Sezonsko delo se sicer najpogosteje opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot so pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window