Navigacija
Portal TFL

STA novice / ZSSS zahteva izključno javno dolgotrajno oskrbo

sreda, 26.8.2020

Ljubljana, 26. avgusta (STA) - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so kritični do več delov predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejala izvršna sekretarka Lučka Böhm, jih med drugim skrbi, da predlog "široko odpira vrata čistemu zasebništvu". Zahtevajo, da se zakon oblikuje v dialogu s socialnimi partnerji.

Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo nemudoma. "A to ne pomeni, da potrebujemo kakršen koli zakon," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri so se v ZSSS odzvali na predlog zakona, ki je v javni razpravi, dejala predsednica sindikalne centrale Lidija Jerkič. Besedilo zakona "daje občutek, da njegov namen ni urejanje tega področja, ampak kakšen manj primeren motiv", je opozorila.

Zakon ni bil usklajen v koaliciji, očitno niti med posamičnimi ministrstvi, pa tudi ne med socialnimi partnerji, je posvarila Jerkičeva. Pristojna pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) se bo sicer na to temo sestala prihodnji teden, a "stvar je postavljena na glavo" - predlog bi najprej moral obravnavati ESS, šele nato pa naj bi šel v javno razpravo, je spomnila.

V ZSSS se bodo v pogajanjih o predlogu zakona osredotočili na pravice upravičencev do dolgotrajne oskrbe, "ki morajo biti univerzalne ter zagotovljene vsem prebivalcem Slovenije v obliki javnega servisa", je poudarila predsednica sindikalne centrale. "Gre za področje, kjer je zelo velika možnost ponovne privatizacije storitev, zaslužkarstva s starejšimi in ustanavljanja privatnih zavodov z velikimi dobički," je posvarila.

Böhmova je izpostavila več dobrih rešitev, ki jih predlaga zakon, denimo da bi proračun pokrival primanjkljaje v obveznem zavarovanju za primer dolgotrajne oskrbe in zagotavljal likvidnost temu zavarovanju, prav tako naj bi država določenim socialno ogroženim kategorijam prebivalstva krila prispevke. Če ljudje ne bodo imeli mesta v institucijah, ki naj bi zagotavljale dolgotrajno oskrbo, bi bili ob tem upravičeni do denarnih prejemkov. Pozitivno je ocenila tudi predlagano določilo, da sme cena standardne namestitve v instituciji za dolgotrajno oskrbo znašati največ 90 odstotkov minimalne zajamčene pokojnine za 40 let pokojninske dobe.

So pa v zakonu tudi rešitve, "ki vzbujajo skrb in nasprotovanje", je ocenila izvršna sekretarka. Predlog denimo obljublja javno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe, standarde, izvajalca zavarovanja in tako naprej, "a na drugi strani ta tekst na široko odpira vrata čistemu zasebništvu". Pri tem je edina predvidena regulacija zasebnih izvajalcev ta, da bodo morali pridobiti dovoljenje države, medtem ko cene, kakovost, nadzor in druga vprašanja niso urejeni.

Prav tako se postavlja vprašanje, kaj so standardne storitve, ki jih bodo krila sredstva iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Standarde bo namreč določal minister za zdravje, kar prinaša "preveč negotovosti in premalo garancij", je opozorila Böhmova.

Med odprtimi vprašanji pa so denimo tudi to, kakšen primanjkljaj se lahko zgodi v zdravstveni blagajni zaradi predvidenega znižanja prispevne stopnje, ter koliko časa potrebuje državni zavod za zdravstveno zavarovanje, da vzpostavi vse potrebno za izvajanje nove vrste obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Moja ocena je, da 1. junij 2022 ni realen," je dejala Böhmova.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa je med drugim izpostavil vidik delovnih mest; v novem sistemu bi se jih lahko odprlo več deset tisoč. "Pomembno je, da govorimo o kakovostnih, dostojno plačanih delovnih mestih, in predvsem da govorimo o redno zaposlenih," je bil jasen.

Poudaril je, da je v predlogu zakona izhodišče javni interes, ki pa ni opredeljen. "Zahtevamo, da bodo storitve dolgotrajne nege in oskrbe dostopne vsem pod enakimi pogoji, da bo kakovost storitev takšna, da bo omogočala dostojno obravnavo starejših, ter da bodo vsi, ki bodo deležni dolgotrajne nege in oskrbe, obravnavani enako ne glede na regijo in občino. To pa pomeni, da morajo biti standardi in normativi zelo jasno postavljeni," je dejal.

Ministrstvo za zdravje je ob tem po njegovem opozorilu kršilo pravila delovanja ESS. Ta namreč določajo, da socialni partnerji pri zakonih, ki jih v zakonodajni postopek vlaga vlada, aktivno sodelujejo v postopku oblikovanja, preden gredo v javno obravnavo. Sindikati se bojijo, da jih bo ministrstvo za zdravje podobno obšlo pri pripravi zakonodaje o demografskem skladu.

Kar se tiče uvajanja novega prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo pa je Jerkičeva danes poudarila, da prispevki "niso enostavna matematika". V trenutku, ko ni jasno, kakšen bo obseg storitev in kaj se bo krilo iz že obstoječih blagajn, je po njenih besedah nemogoče govoriti, ali prispevek sploh potrebujemo oz. koliko naj bi znašal. "Smo pa v načelu nasprotniki tega, da se nižajo neto plače," je dodala.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window