STA novice / Gospodarsko ministrstvo nima argumentov za spremembo poštne zakonodaje

Evropska direktiva, ki ureja poštno zakonodajo, določa obvezo povračila stroškov univerzalne poštne storitve, ki jih država lahko krije iz javnih sredstev ali iz kompenzacijskega sklada. Zakonodajalec se je v Sloveniji odločil za drugo možnost in oblikovanje ter upravljanje slednjega naložil Akosu, a sklad doslej še ni bil ustanovljen.

Eden od dveh reprezentativnih sindikatov na Pošti Slovenije je zato nedavno v državni zbor vložil pobudo volivcem za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah, ki jo je podal v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Začetek zbiranja podpisov so v sindikatu napovedali za 1. september.

Na gospodarskem ministrstvu so se danes odzvali s pojasnilom, da razumejo in podpirajo skrb sindikata za poslovanje podjetja in izvajanje poštnih storitev, a ob tem še poudarili, da je Pošta gospodarska družba in deluje v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.

Čeprav je v stoodstotni državni lasti, država kot njena ustanoviteljica svoje pravice uresničuje preko Slovenskega državnega holdinga, zato vlada nima neposrednega vpliva na njene poslovne odločitve, pač pa njeno poslovodstvo družbo vodi samostojno.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da poštni zakon ni zakon o gospodarski družbi Pošte Slovenije in ne opredeljuje oziroma določa njenega poslovanja, saj je slednje opredeljeno v aktu o ustanovitvi družbe. Po odločbi Akosa družba med drugim opravlja tudi naloge gospodarske javne službe, torej univerzalno poštno storitev, trenutno za šestletno obdobje do leta 2023.

Ob tem so spomnili, da so v preteklosti že večkrat pojasnjevali stališče do problematike. Na enem od zadnjih sestankov na SDH, kjer so bili tudi predstavniki Akosa, so v skladu s svojimi pristojnostmi opozorili na poštni zakon, ki določa nadomestilo. Do slednjega je izvajalec upravičen, če obveznost njenega izvajanja povzroča neto stroške in za izvajalca pomeni nepravično finančno breme.

Akos mora v tem primeru na podlagi izračuna stroškov ugotoviti, ali ti res pomenijo nepravično breme, izvajalcu pa na podlagi njegove zahteve izplačati nadomestilo iz kompenzacijskega sklada, ki ga ustanovi in upravlja agencija.

Kot pa so poudarili na ministrstvu, je Akos sredi lanskega decembra zavrnil zahtevek Pošte za leto 2017, saj so po preučitvi vseh relevantnih okoliščin ugotovili, da družbi z izvajanjem storitve ni nastal nepravičen strošek, zato nimajo argumentov in razlogov za zakonske spremembe.

Ker pa se razmere na trgu poštnih storitev, tudi na evropski ravni, v zadnjih letih bistveno spreminjajo, bi lahko v prihodnjih letih izvajanje zakonsko določenih storitev Pošti Slovenije morda dejansko priznali kot nepravično finančno breme.

Takrat pa bi se hkrati morali odločiti tudi o morebitnem nižanju kakovosti storitve, prilagojeni cenovni politiki poštnih storitev ali prilagojeni zahtevani donosnosti Pošte Slovenije. Morebitna zakonska sprememba bi lahko opredelila sofinanciranje iz državnega proračuna, seveda ob upoštevanju pravil o državni pomoči.

Na ministrstvu si bodo v sodelovanju z vsemi drugimi deležniki tudi v prihodnje prizadevali, da bo univerzalna poštna storitev zagotovljena vsem državljanom v predpisani kakovosti, neizključujoče ter v obsegu kot ga nalagajo predpisi. Ob tem dodajajo, da Pošta trenutno v celoti izpolnjuje predpisane zahteve glede gostote omrežja in kakovosti zagotavljanja storitve.