STA novice / DZ bo rebalans potrjeval na redni septembrski seji

Vlada je predlog rebalansa in spremljajoči predlog novele zakona o izvrševanju proračuna posredovala v DZ v ponedeljek in kot je razvidno iz okvirnega časovnega poteka obravnave, se bodo seje zainteresiranih delovnih teles začele prihodnjo sredo. Istega dne bo začel teči tudi rok za vlaganje dopolnil.

Poslanci, poslanske skupine ter zainteresirana delovna telesa bodo lahko svoje predloge za prerazporeditev sredstev znotraj začrtanih okvirov vlagali najpozneje do petka, 18. septembra. Dan pozneje, v soboto, 19. septembra, se bo do vseh vloženih dopolnil opredelil odbor DZ za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna in morebiti sprejel še svoja.

Zatem se bo potrjevanje proračunskih dokumentov preselilo na plenarno sejo, ki se bo začela v ponedeljek, 21. septembra.

V zdaj veljavnem proračunu, ki ga je DZ sprejel novembra lani, je zgornja meja dovoljenih izdatkov državnega proračuna v letu 2020 določena pri 10,36 milijarde evrov, po novem pa bo zvišana na 13,39 milijarde evrov.

Po drugi strani se bo v proračun letos steklo manj denarja od načrtovanega, in sicer namesto 10,77 milijarde evrov le 9,19 milijarde evrov. V času epidemije je ob popolni ustavitvi javnega življenja prišlo do izrazitega upada prihodkov državnega proračuna, to spremembo pojasnjuje vlada. Obseg prihodkov bo nižji zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij.

Načrtovani proračunski saldo za leto 2020 tako namesto presežka znaša 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

Ob zvišanju skupnih odhodkov za tri milijarde evrov se zvišuje obseg dodeljenih sredstev predvsem tistim ministrstvom, katerih stroški so se zaradi epidemije najbolj povečali. Kljub precejšnjemu izpadu prilivov v državno blagajno se sicer jemlje le redkim ministrstvom.

Po posameznih področjih je največje znižanje odhodkov predvideno na področju obrambe in zaščite (za 50,2 milijona evrov) ter na področju varovanja okolja in okoljske infrastrukture (za 43,2 milijona evrov).

Na drugi strani se načrtuje največji porast odhodkov na področjih pokojninskega varstva (za 215,4 milijona evrov), socialne varnosti (za 155,8 milijona evrov), intervencijskih programov in obveznosti (za 55 milijonov evrov) ter servisiranja javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi (za 47,3 milijona evrov).