STA novice / V primeru spornega dejanskega stanja je treba v upravnem postopku izvesti glavno obravnavo (dopolnjeno)

Šlo je za odločanje vrhovnega sodišča o zahtevku za revizijo sodbe upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote v Mariboru, da zavrne njeno vlogo za določitev denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je pri tem zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, ki pa je upravno sodišče ni izvedlo in se do razlogov za to opustitev tudi ni opredelilo.

Vrhovno sodišče meni, da je upravno sodišče s tem bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno poseglo v pravice strank do glavne obravnave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, mora namreč upravno sodišče to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti, so zapisali v odločitvi. Zato so reviziji ugodili in zadevo vrnili v vnovično sojenje.

Iz stališč vrhovnega sodišča v sodbi izhaja, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Opustiti jo je mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu, v sporočilu za javnost navajajo na vrhovnem sodišču.

Navedena obveznost po navedbah vrhovnega sodišča izhaja iz 22. člena ustave, ki določa, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica. Glavna obravnava je tudi v zakonski ureditvi upravnega spora osrednje procesno dejanje, saj je z zakonom izrecno določeno, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi, so zapisali.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče tudi presodilo, da upravno sodišče ne sme več uporabiti določbe zakona o upravnem sporu, ki določa možnost, da sodišče tudi v primeru spornega dejanskega stanja odloči na nejavni seji.

Po poročanju Radia Slovenija bo odločanje na glavnih obravnavah za upravno sodišče velika težava. Na leto naj bi tako po prvi oceni rešilo za tretjino manj zadev, že zdaj pa ima nerešenih nekaj več kot 3700 zadev. "S kadrovsko zasedbo 29 sodnikov ne bomo uspeli zagotavljati pravice do sojenja v razumnem roku, kar je res velika težava. Ob nekem hitrem preračunavanju učinkovitosti sodišča in posameznega sodnika ugotavljam, da če je lahko sodnik do zdaj letno rešil 110 upravnih sporov, jih bo lahko po novem opravil od 70 do 75," je za radio dejala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan.