Navigacija
Portal TFL

STA novice / Predlog ureditve nadomestil za karanteno v zakonu o delovnih razmerjih brez podpore odbora DZ

sreda, 2.9.2020

Ljubljana, 02. septembra (STA) - Predlog Levice, da bi nadomestila plače zaradi karantene uredili v zakonu o delovnih razmerjih, na matičnem odboru DZ ni dobil zadostne podpore. Medtem ko so predlagatelji poudarjali pomen sistemske ureditve, da bi se izognili luknji po izteku protikoronske zakonodaje, so nasprotniki predloga prepričani, da to ni potrebno.

V Levici so predlagali dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, po kateri bi zaposlenim v primeru karantene pripadalo 80-odstotno nadomestilo plače oziroma najmanj znesek minimalne plače. Z dopolnilom so predlagali tudi, da bi nadomestilo v primeru karantene zaradi stika z okuženim na delovnem mestu, za javne uslužbence v primeru preventivne izolacije in starše, ko je karantena odrejena otroku, znašalo 100 odstotkov plače.

Kot je na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide opozoril Miha Kordiš (Levica), zaradi izteka četrtega protikoronskega zakona zaposlenim, ki jim bo odrejena karantena, oktobra znova grozi, da bodo ostali brez polovice plače. To se je po njegovih navedbah junija že zgodilo več kot 6000 ljudem.

"To je huda izguba dohodka za gospodinjstva," je poudaril Kordiš. Zaradi tega se po njegovih navedbah morda kdo izogiba prijavljanju stikov z okuženimi. Kot je poudaril, bi z ureditvijo tega vprašanja v krovnem zakonu okrepili varovanje javnega zdravja in ljudi, ki so se znašli v karanteni, hkrati pa bi vse v karanteni zavarovali pred tem, da se znajdejo v revščini. Zdravstveno blagajno, ki bi krila nadomestila, pa je treba po njegovem prepričanju dofinancirati iz proračuna.

Vlada zakonskega predloga ne podpira. Kot je pojasnil državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, zakon o delovnih razmerjih naslavlja osnovno vprašanje upravičenosti do odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov, odsotnost zaradi odrejene karantene pa je specifično vprašanje, ki zadeva zdravo osebo in ga je treba urejati v interventnih predpisih.

Tako je bilo to vprašanje sprva urejeno v interventnem zakonu, ki je veljal do konca maja, četrti protikoronski zakon, ki je v veljavi od 11. julija, pa je pravico do nadomestila zaradi karantene iz državnih sredstev znova zagotovil do konca septembra. Vlada zato razmišlja o podaljšanju četrtega protikoronskega zakona ali sprejemu petega, je pojasnil Uršič. Poseg v sistemski zakon bi po njegovih besedah zahteval temeljito preučitev in uskladitev tudi s socialnimi partnerji.

Kordiš se ni strinjal, da nadomestila ne sodijo v zakon o delovnih razmerjih, saj da so v njem tudi nadomestila za bolniško odsotnost in druga. V razpravi je tudi vztrajal, da se vprašanje uredi sistemsko in da socialni dialog ni argument proti, da pa bi lahko bila za razpravo odprta višina nadomestil za različne primere. Po njegovem mnenju posamezniki tudi ne morejo biti odvisni od tega, na seznam katere barve je vlada trenutno uvrstila posamezno državo, kot je to urejeno zdaj. "Karantena je karantena," je poudaril.

Glede slednjega se z njim ni strinjal Matjaž Han (SD), ki se sprašuje, zakaj bi morala država nadomestilo zaradi karantene plačati nekomu, ki se je zavestno in prostovoljno odločil oditi na dopust v državo z rdečega seznama. Četudi se ne strinjamo z vladno odločitvijo glede uvrstitve posamezne države, jo je treba spoštovati, je dodal. Sicer pa se Han strinja z ureditvijo vprašanj v zvezi z nadomestilom zaradi karantene v sistemskem zakonu.

Tadeja Šuštar (NSi) si nasprotno zastavlja vprašanje, ali karanteno sistemsko urediti na podlagi aktualne situacije, saj da je lahko naslednja epidemija čisto drugačna in ima drugačen potek. Opozorila je, da bi bilo treba v primeru spremembe krovnega zakona spremeniti tudi nekatere druge zakone.

Andrej Rajh (SAB) je ob tem opozoril, da imamo v Sloveniji veliko delavcev iz držav bivše Jugoslavije, ki so uvrščene na rdeči seznam, zaradi česar niso upravičeni do nadomestila za karanteno, če denimo obiščejo svojce. Spomnil je tudi na podjetnike, ki se jim v 24 urah ne uspe vrniti s službene poti v teh državah. "Ob tem pa imajo lastniki vikendov pravico za 48 ur večkrat obiskati Hrvaško," je dejal.

Poslanci iz koalicijskih strank so glasovali proti predlogu dopolnitve zakona, poleg Levice pa so ga podprli še poslanci LMŠ, SD in SAB.

Predlog so podprli tudi v sindikalnih centralah. Kot sta na današnji seji spomnila Irena Ilešič Čujovič iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so v okviru socialnega dialoga uskladili obstoječo ureditev v protikoronski zakonodaji, predlog Levice pa je zelo podoben. Poudarila sta pomen sistemske ureditve vprašanja.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window