Navigacija
Portal TFL

STA novice / Predlagana uvedba sopodpisa za zavržene ovadbe kljub kritikam čez matični odbor

četrtek, 3.9.2020

Ljubljana, 03. septembra (STA) - Odbor za pravosodje je na današnji seji opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o tožilstvu in kljub kritikam opozicijskih poslancev ter predstavnikov tožilcev potrdil predlog novele zakona o tožilstvu. Nasprotovanja letijo na predlog za uvedbo sopodpisa vodje tožilstva v primeru zavrženja ovadbe za resnejša kazniva dejanja.

V primeru ovadb za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen več kot tri leta zapora, bo akt o zavrženju ovadbe poleg tožilca moral podpisati še vodja tožilstva. V primeru zavrženja ovadb za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen osem let in več, pa se bo vodja tožilstva moral posvetovati še z dvema drugima tožilcema, predvideva končna rešitev, ki jo je po večurni razpravi danes podprla koalicijska večina na odboru za pravosodje.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je v uvodni predstavitvi rešitev izpostavila, da število zavrženih ovadb iz leta v leto narašča. Poudarila je, da to sicer ni nujno negativno in da gre lahko za kulturo pregona, pa tudi, da tožilstva zadnji dve leti veliko več izvajajo alternativne postopke.

Kot je pojasnila Kozlovičeva, so v zakonskem predlogu izpostavili dva razloga za zavrženje ovadbe, ko bo pred dokončnim zavrženjem zadevo moral pregledati še vodja tožilstva. In sicer v primeru, ko tožilec oceni, da ni znakov kaznivega dejanja, ali da ni podan utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Na očitke opozicijskih poslank Maše Kociper (SAB) in Tine Heferle (LMŠ), da ni jasno, kako bo to v praksi potekalo, je Kozlovičeva pojasnila, da bodo te podrobnosti določili v državnotožilskem redu.

Kritični do rešitev v predlogu novele so bili v zakonodajno-pravni službi DZ. Špela Maček Guštin je v imenu službe opozorila, da institut sopodpisa zavrženja ovadbe lahko pomeni neskladje z ustavno zagotovljeno samostojnostjo tožilca in da pomeni možnost vplivanja na odločitve državnega tožilca v konkretni zadevi. Kar se tiče določbe, da se mora vodja tožilstva v primeru zavrženja ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je predvidena zaporna kazen, višja od osmih let, pa je Maček Guštinova opozorila, da gre za obvezno posvetovanje, torej za prenos odgovornosti presoje z vodje tožilstva na druge tožilce. Še pomembnejši problem pa se zdi namen tega posveta, ki je izrecno usmerjen v razloge za zavrženje ovadbe. Tu gre po besedah Maček Guštinove za presojo vsebinske odločitve in možen poseg v vsebino tožilčeve odločitve.

Državna svetnica Bojana Potočan je opozorila, da ob tem zakonskem predlogu ne gre le za vprašanje samostojnosti tožilca, ampak lahko zaradi takega posega potencialno pade celoten kazenski postopek.

"Vsakršni ureditvi, ki posredno ali neposredno vpliva na neodvisnost in samostojnost tožilca", nasprotujejo tudi v državnotožilskem svetu. Po navedbah njegove predsednice Tamare Gregorčič predlagana rešitev "ruši koncept celotnega zakona o državnem tožilstvu, vnaša nejasnosti in briše meje odgovornosti posameznih deležnikov". "Ni jasno, kaj sopodpis vodje tožilstva pomeni v smislu odgovornosti za zakonitost konkretnega postopka," je dejala.

Kritični do predloga so tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Generalna direktorica vrhovnega državnega tožilstva Petra Šubernik je ocenila, da je to v nasprotju z načeli vladavine prava in samostojnosti državnega tožilca. "Nezadovoljstva z deležem zavrženih kazenskih ovadb ne gre reševati s podvajanjem dela in dodatnim obremenjevanjem vodij tožilstev. Vodja tožilstva bo moral proučiti celotno dokumentacijo, da bo lahko vsebinsko presojal odločitev tožilca. Spisi, v katerih se obravnavajo kazniva dejanja, za katere je zagrožena kazen, višja od treh let, lahko obsegajo tudi po več tisoč strani. To bi pomenilo več dni, tednov ali mesecev, samo da bi pregledal dokumentacijo spisa. Ob vodenju tožilstva bo torej treba tudi veliko časa za pregledovanje dokumentacije. To bo podaljšalo roke reševanja zadev," je opozorila.

Željko Cigler (Levica) je ocenil, da predlagani rešitvi pomenita nevarnost političnega pritiska na državnega tožilca. "Glede na zadnja dogajanja in politične pritiske vlade na vrhovno državno tožilstvo za pregon petkovih protestnikov bi lahko taka odvisnost od odločitve vodje bistveno vplivala na odločitve tožilcev. Lahko se zgodi, da bo tožilec pod pritiskom vodje moral začeti postopek, ki bi ga sicer sam zavrgel," je opozoril.

Kociprova je sicer posvarila, da bo zaradi sprejetja take rešitve prišlo do še več zastaranj primerov. "Pričakovati, da bo v težkih zadevah vsak vodja preštudiral celoten spis, pa še dva tožilca ob njem, je iluzorno. S tem boste le početverili delo," je menila.

Heferletova pa je koalicijo okarala, ker da "v neke novele in protikoronske pakete vnaša spremembe, ki so fundamentalne narave, in jih sprejema po skrajšanem ali nujnem postopku". Taka vsebinska sprememba tožilskega dela namreč po njenem prepričanju ne more biti sprejeta po skrajšanem postopku.

V Levici so predlagali črtanje problematiziranih določb v celoti, a predlog na glasovanju ni dobil dovolj podpore. Tudi drugi opozicijski predlog za spremembo določbe glede sopodpisa vodje tožilstva ni dobil dovolj glasov. Koalicijska večina pa je podprla predlog novele s popravki, ki jih je predlagala koalicija.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window